O dogodkih v zvezi z begunci je danes razpravljal tudi Svet za nacionalno varnost. Po sestanku je premier Miro Cerar dejal, da državni organi sodelujejo in tako bo tudi v prihodnje. Dodal je, da so se več mesecev pripravljali na takšno situacijo. "Čimprej je treba najti skupno evropsko rešitev, je poudaril. Kot na pomembno okoliščino je spomnil, da sta tako Avstrija kot Nemčija uvedli začasen nadzor na svojih mejah. Ker so dogodki v naši soseščini težko predvidljivi, pa je tudi Slovenija pred nekaj dnevi uvedla začasni nadzor na meji z Madžarsko. Poudaril je, da meje niso zaprli. Dejal je, da imajo predvideve različne scenarije ter da so v stalni pripravljenosti in sodelujejo tudi z nevladnimi organizacijami. "Treba je upoštevati načela humanosti, treba je pomagati ljudem v stiski, treba je spoštovati načelo solidarnosti," je poudaril.
Slovenija se bo pogovarjala o koridorjih
Se bo pa Slovenija, če bi se zgodilo, da bo pritisk beguncev prevelik, zanesljivo pogovarjala o možnih poteh, t. i. koridorjih z vsemi državami. Glede pogovorov o koridorju je pojasnil še, da bi to bilo v duhu skupnega evropskega dogovarjanja in v duhu zagotovitve obvladovanega pretoka ljudi na njihove ciljne destinacije. Dodal je, da so glede tega že zdaj v stiku s sosednjimi državami, izvajajo preventivne aktivnosti "in če bo prišlo do takšnega večjega pretoka, bomo spodbudili tudi ukrepe v tej smeri".
"Če bi se situacija stopnjevala, bomo stopnjevali tudi ukrepe," je še napovedal premier in zatrdil, da za zdaj aktivacija vojske, razen pri logistični pomoči, ni potrebna. Poudaril je tudi, da ne želijo uporabiti nasilja.
Hrvaška odstopila od sporazuma o skupnem mejnem nadzoru
Hrvaška je danes sklenila migracijske tokove preusmeriti proti Madžarski in Sloveniji, kar je v domači politiki povzročilo kar nekaj slabe volje. Hrvaška je po ugotovitvah Cerarja s to potezo v veliki meri odstopila od sporazuma o skupnem mejnem nadzoru in storila nekaj, kar ni v duhu delovanja EU. Slovenija pa se sporazumov drži, je poudaril. Cerar tako obžaluje določene izjave, "ki kažejo na nezanesljivost in na nepredvidljivost Hrvaške".
Predsednik vlade je še poudaril, da je Slovenija na meji s Hrvaško zaradi schengenskega režima ne le varuh domače meje, ampak tudi varuh EU. S tem varovanjem meja se zagotavlja, da na notranjih mejah EU nadzor ni potreben, je še povedal. Zato pričakujejo, da bodo tudi drugi znali ceniti to zelo odgovorno nalogo in da ji bodo pri tem pomagali. To bo Cerar, kot je napovedal, izpostavil tudi na vrhu EU, ki bo prihodnji teden.
Bruselj: Hrvaška je dolžna registrirati begunce
Za Hrvaško veljajo evropska azilna in schengenska pravila, po katerih je treba vsako osebo, ki vstopa v državo brez ustreznih dokumentov, registrirati, ji vzeti prstne odtise in dati priložnost, da zaprosi za azil, pa so danes pojasnili v Evropski komisiji v odzivu na informacije iz Hrvaške, da ne bodo več registrirali prebežnikov. Sekundarna gibanja brez registracije tako niso v skladu s pravili, je še poudarila govorka komisije za migracije Natasha Bertaud. Če ljudje nočejo zaprositi za azil, pa jim lahko hrvaške oblasti po navedbah komisije zavrnejo vstop v državo. "Varovanje meje ni nezdružljivo z zagotavljanjem pravice beguncem, da zaprosijo za azil," so še poudarili v Bruslju.
Milanović: Beguncev ne bomo več registrirali
Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je napovedala, da bo Dunaj na hrvaško-slovensko mejo poslal 30 "strokovnjakov", ki bodo Sloveniji pomagali pri nadzoru zunanje schengenske meje. Prvi naj bi z delom začeli prihodnji teden.
Na izredni novinarski konferenci je namreč hrvaški premier Zoran Milanović ostro kritiziral odnos EU do begunske krize in opozoril, da Hrvaška ne more več nadzirati begunskega vala. Dejal je, da Hrvaška "ne more in ne bo več prenašala bremena begunske krize" in da ne bo postala migrantsko žarišče oziroma zbirni center za begunce, ki prihajajo v Evropo. "Hrvaška ne bo skrbela za 100.000 beguncev, preostala Evropa pa bo izbirala, koga bo imela in koga ne," je bil oster Milanović, ki je dejal, da zahteva zasedanje sveta za nacionalno varnost.
Milanović je poudaril, da Hrvaška zaradi velikega prihoda migrantov na Hrvaško v preteklih dveh dneh ne more sprejeti več ljudi. Napovedal je "plan B", ki pomeni, da migrantov ne bodo več registrirali, ampak jih bodo organizirano preusmerjali proti Madžarski in Sloveniji. "Ljudje, ki prihajajo, se ne bodo mogli zadrževati na Hrvaškem. Dobili bodo vodo, hrano in medicinsko oskrbo, če so zboleli," je dejal Milanović. Povedal je, da morajo skrbeti za hrvaške interese ter da ne smejo ogrožati gospodarstva, predvsem ko gre za promet in turizem.
Povedal je, da je bil v stiku s Slovenijo, v kateri naj po njegovih besedah ne bi razmišljali o morebitnem valu migrantov, dokler se ni zgodil pred njenimi vrati. "Ne vidim, kje je problem, da ljudje gredo čez Slovenijo ali Madžarsko, a niso dovolj čisti? Če Nemčija ne vidi problema v tem, da sprejme migrante, zakaj Madžarska in Slovenija delata probleme," je vprašal Milanović.
Ob tem je spomnil na izjave nemške kanclerke Angele Merkel, da je treba pokazati prijateljski obraz do migrantov, kar je bilo po njegovi oceni tudi določeno povabilo migrantom, naj pridejo v Nemčijo.
Kot je poudaril, Hrvaška ne bo gradila zidov na svoji meji niti hujskala psov na migrante, temveč jim bo pomagala, da se napotijo tja, kamor so namenili, v države zahodne in severne Evrope. "Hrvaška ima srce, pa tudi možgane. Vemo, kakšni so naši interesi," je dejal Milanović, ki je opozoril, da sta se Slovenija in Madžarska solidarno združili in s prstom zdaj kažeta na Hrvaško.
Ostojić: Hrvaška bo sprejela migrante, če jih bo Slovenija vrnila
Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Ranko Ostojić je sicer še pred izjavo premierja Milanovića dejal, da bo Hrvaška sprejela migrante, ki jih bo Slovenija vrnila, potem ko so izkoristili razmere po registraciji na Hrvaškem in se odpravili preko hrvaško-slovenske meje. Izpostavil je, da je število migrantov preseglo hrvaške kapacitete za njihov sprejem. Kot je pojasnil, je del na Hrvaškem registriranih migrantov izkoristil možnost prostega gibanja v Zagrebu in dejstvo, da jih ne morejo poslati v državo, iz katere so prišli na Hrvaško, ter so kupili vozovnice in poskušali vstopiti v Slovenijo. "Slovenija ima na podlagi pogodbe o vračanju pravico vrniti te ljudi nazaj na Hrvaško. In tu je razlika med tistimi, ki ravnajo v skladu s pogodbami, in tistimi, ki tega ne počnejo. Hrvaška bo sprejela osebe, če jih bo Slovenija vrnila, kar je tudi za pričakovati," je izjavil Ostojić, ki je tudi predsednik hrvaškega štaba za koordinacijo ravnanja glede prihoda migrantov.
Pahor: Na preizkušnji sta naša človečnost in razsodnost
Na begunsko krizo se je odzval tudi predsednik Borut Pahor, ki je dejal, da se Slovenija sooča z veliko humanitarno krizo, zato sta ob odzivu na begunsko krizo na preizkušnji naša človečnost in razumnost, je dejal. "Sami te krize ne moremo rešiti, dolžni pa smo storiti vse tisto, kar lahko," je še dejal Pahor.
Po njegovih besedah je torej Slovenija dolžna storiti vse, kar lahko. Ljudem moramo pomagati, jih sprejeti toliko, za kolikor lahko poskrbimo, poudarja predsednik republike in dodaja, da mora EU čim prej oblikovati enotno politiko. Do tedaj pa mora Slovenija aktivno sodelovati z vsemi sosednjimi državami in Evropsko komisijo. "Te krize ne bo konec jutri in upamo, da bo ostalo samo pri njeni humanitarni razsežnosti," je še dodal Pahor.
Madžarska in Slovenija zaskrbljeni: hrvaški sistem pomoči se je sesul v enem dnevu
O razmerah v povezavi z begunci sta se danes po telefonu pogovarjala zunanja ministra Slovenije in Madžarske, Peter Szijjarto in Karl Erjavec. Izrazila sta zaskrbljenost nad razmerami na Hrvaškem in nad dejstvom, da Hrvaška begunce pošilja na Madžarsko in v Slovenijo, namesto da bi jim nudila pomoč, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
Ministra sta ugotovila, da se je na Hrvaškem sistem za pomoč beguncem sesul v enem dnevu, in se strinjala, da je zaščita schengenske meje pomembna, so po poročanju MTI sporočili z madžarskega zunanjega ministrstva.
Na slovenskem MZZ so za 24ur.com potrdili, da sta ministra govorila po telefonu včeraj pozno zvečer na pobudo madžarske strani. Glede vsebine pogovora niso želeli povedati nič konkretnega, pač pa so z ministrstva sporočili, da se je Erjavec strinjal z ugotovitvami madžarskega kolega glede zadnjih dogajanj v zvezi z begunskim izzivom. Ministra sta se tudi dogovorila, da se bosta glede dogodkov in izzivov, povezanih z migracijami, redno medsebojno obveščala.
ZL: priča smo dvojni igri slovenske vlade
Koordinacija nevladnih in humanitarnih organizacij je pozvala vlado, naj začasno suspendira izvajanje pravil evropske migracijske in azilne zakonodaje, vključno z Dublinsko uredbo in sporazumi o vračanju, in nemudoma vzpostavi koridor.
V opozicijski ZL od premierja Cerarja zahtevajo, da "nemudoma odpre vse meje, izpolni svojo obljubo o solidarnosti ter beguncem takoj zagotovi varen prehod in vso potrebno pomoč," je v izjavi novinarjem v DZ povedal poslanec ZL Matej T. Vatovec. Od vlade po njegovih besedah še zahtevajo, naj suspendira izvajanje schengena in dublinske uredbe.
Kljub prvotnim zagotovilom Cerarja in notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, da Slovenija meja ne bo zapirala, se je v četrtek zgodilo ravno nasprotno, je ocenil Vatovec in slednje označil za dvojno igro slovenske vlade. "Po eni strani smo dolgo poslušali, kako bo Slovenija solidarna, zdaj pa smo soočeni s tem, da se z drugimi sredstvi ponavlja madžarski scenarij, torej zapiranje meja in zavračanje beguncev," je pojasnil.
