Sviz: Predsednik vlade v odstopu sprevrača resnico

Predsednik vlade v odstopu Miro Cerar je danes v DZ odgovarjal na poslanska vprašanja.

Franc Jurša (DeSUS) mu je očital, da je z odstopom, ker bo vlada pri svojem delu sedaj omejena in bo opravljala le tekoče posle, na cedilu pustil predvsem najrevnejše skupine ljudi, med katere spadajo tudi nekateri zaposleni v javnem sektorju, "ki so skupaj z upokojenci z varčevanjem dali največ k prehodu iz krize". Zato ga je vprašal, kako bo v prehodnem obdobju do volitev zagotovil socialni mir.

Cerar je poudaril, da so se v času mandata te vlade varčevalni ukrepi skoraj v celoti sprostili. Plače v javnem sektorju že tretje leto zapored rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju, pri čemer je masa sredstev za plače zrasla za več kot deset odstotkov. Plače pa so se mnogim zaposlenim, tudi tistim, ki niso direktorji in zdravniki, povišale za 16 ali celo 20 odstotkov za opravljanje istega dela.

Spomnil je, da so se z odpravo anomalij pri plačah zaposlenih v javnem sektorju plače povišale približno 62.000 javnim uslužbencem oziroma 36 odstotkom vseh, in sicer za štiri do 16 odstotkov. Sorazmerno najvišjega deleža povišanja plač pa so bili deležni v plačni skupini J, torej dejansko tisti, ki jim je nekako najtežje. Za isti odstotek pa so se povišale plače tudi drugim zaposlenim do 26. plačnega razreda v nosilnih dejavnostih in poklicih, kot so medicinske sestre ali pomočnice vzgojiteljic, pa tudi pooblaščene uradne osebe. Finančni učinek povišanja plač tem skupinam pa je znašal 71,4 milijona evrov.

Trditev, da javni uslužbenci ne čutijo posledic visoke gospodarske rasti pri svojih plačah, tako po njegovih besedah ne drži. Upa, da jim bo mogoče dati še več. Verjame, da bo treba takoj po oblikovanju nove vlade pristopiti k temu, da se z javnim sektorjem konstruktivno dogovori. Pri tem je obžaloval, da sindikati niso sprejeli široko ponujene roke, da bi pred tednom dni sprejeli dogovor.

Kot je dodal Cerar, so se s sindikati ves čas pogajali, tudi v tem zadnjem obdobju, a so bile sindikalne zahteve absolutno previsoke. Ponekod so sindikati zahtevali tudi do 30 odstotkov višje plače. Ob tem pa naslednje leto prenehata veljati še zadnja dva varčevalna ukrepa, pri napredovanjih in izplačevanju redne delovne uspešnosti, kar bo pomenilo 170 milijonov evrov, je pojasnil.

Zato so sindikatom rekli, da ne morejo imeti obojega, ob sprostitvi obeh varčevalnih ukrepov še dvig plač, saj bi to skupaj pomenilo 1,15 milijarde evrov. Predlagali so razporeditev na daljši rok in razumen dogovor, a na pogajanjih prejšnji ponedeljek "ne le da se sindikati, predvsem iz vzgoje in izobraževanja, niso zmenili za zahteve vlade, da se v letu 2019 ne izplača teh 170 milijonov evrov, postavljali so še nove zahteve po še višjih plačah", daleč od tega, kar so se skupaj s predsednikoma ostalih dveh koalicijskih strank skupaj s sindikati pogovarjali, je pojasnil Cerar. Pri tem je opozoril, da je vlada v izhodišča celo zapisala, da se razlike do zdravnikov odpravijo in je bila te razlike tudi v celoti pripravljena odpraviti. "To je bilo ponujeno, pa so kljub temu hoteli še več. Za osnovne in srednješolske učitelje so želeli po 20 odstotkov višje plače, kar pomeni, da bi bili plačani bolje kot zdravniki in bolje kot profesorji na univerzah," je še navedel premier v odstopu.

Sviz: Predsednik vlade v odstopu sprevrača resnico

Iz Sviza so nato sporočili, da Cerar zavaja poslanke in poslance, ko trdi, da je Sviz na zadnji dan pogajanj prihajal z novimi zahtevami po še višjih plačah. Kot so pojasnili, so s Kozlovičevo v ponedeljek, 12. marca, dosegli soglasje o vseh bistvenih stavkovnih zahtevah. Le-to je v celoti odražalo dogovor, ki je bil nekaj ur prej usklajen pri predsedniku vlade, ob navzočnosti vodij obeh koalicijskih partnerjev. Mešana vladno-sindikalna skupina je pripravila čistopis dogovora, ki pa ga glavna vladna pogajalka zaradi nasprotovanja drugih sindikatov ni želela več podpisati. "Na pogajanjih smo se uskladili o višini zvišanj na vseh ključnih delovnih mestih v vzgoji in izobraževanju, od vrtcev do univerz, o ustreznem vrednotenju razredniškega dela, o ustreznejšem vrednotenju kariernega razpona strokovnih delavcev in preprosto ne drži, da bi SVIZ dodajal kakršnekoli zahteve. Res pa je, da je SVIZ vladnemu predlogu, da bi se zadnji del dogovorjenih zvišanj izplačal šele septembra leta 2020, nasprotoval in je vztrajal, da se izvedejo še v letu 2019," so zapisali.

Cerarjeva trditev, da naj bi dogovorjena zvišanja, ki jih je tudi sam potrdil na koalicijskem vrhu, presegla plače zdravnikov in visokošolskih učiteljev, pa je povsem neresnična in govori o tem, kako slabo predsednik vlade v odstopu pozna plačna razmerja v javnem sektorju, so še dodali v Svizu. "Z dogovorjenimi in usklajenimi zvišanji plač učiteljev in drugih strokovnih delavcev z univerzitetno izobrazbo namreč ne bi nadoknadili niti polovice zaostanka za povprečno plačo uradnikov z enako izobrazbo – plača le-teh v primerjavi z omenjenimi zaposlenimi trenutno znaša v povprečju 500 evrov bruto več, da o zaostankih, ki jih imajo zaposleni strokovni delavci v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in prav tako na univerzah, za plačami zdravnikov niti ne govorimo. Predsednik vlade je z odstopom, ki mu baje koristi na volitvah, preprečil končanje pogajanj. To škodi veliki večini zaposlenih v javnem sektorju, še zlasti pa strokovnim delavkam in delavcem v vzgoji in izobraževanju, katerih delo je bilo v času krize izrazito razvrednoteno," so sporočili.

'Morali smo poravnati pretekle dolgove'

Jerneja Vrtovca (NSi) je zanimalo, kateri so po njegovem mnenju ključni izzivi, ki čakajo Slovenijo, in zakaj jih njegovi vladi ni uspelo rešiti.

Vlada je v dosedanjem mandatu dosegla številne konkretne rezultate, čeprav je ob začetku mandata prevzela državo v krizi, je poudaril Cerar. Proračun je bil v slabem stanju, javni dolg je naraščal, brezposelnost je bila visoka, a jim je s "ključnim premikom" uspelo "umiriti zadeve".

S prestrukturiranjem javnega dolga je Slovenija po Cerarjevih besedah bistveno znižala znesek za obresti, bolje upravlja tudi z državnim premoženjem. Strinjal se je, da "vsem še ne gre tako, kot bi si želeli", zato vlada tudi sprejema nadaljnje ukrepe.

Glede očitkov o odseljevanju mladih je poudaril, da so samo pri mladih brezposelnost v zadnjih treh letih praktično prepolovili. Na demografskem področju prihodnjo vlado po Cerarjevih besedah čaka ključen korak v smeri pokojninske reforme, je pa aktualna vlada sprejela zakone, ki ji bodo delo olajšali. Pri tem je med drugim izpostavil zakon o dolgotrajni oskrbi in strategijo dolgožive družbe.

Na očitke o slabem stanju v zdravstvu je odgovoril, da so s sprejetimi zakoni pomembno okrepili uspešnost vodenja javnega zdravstva in zmanjšali možnosti za slabe prakse. "Žal smo morali poravnavati tudi pretekle dolgove, ki jih ni povzročila naša vlada," je dodal.

Zanikal je tudi navedbe o neučinkovitosti v zvezi z NLB. Kot je poudaril, vlada na tej zadevi že nekaj časa intenzivno dela in je tudi sprejela stališče, naj NLB ne poravnava hrvaških zahtevkov. Poudaril je še, da Slovenija pod vodstvom njegove vlade ne vlaga le v vojsko, temveč tudi v znanost in infrastrukturo. "Predvsem ta vlada vlaga v prihodnost," je še dejal.

'Obseg korupcije in korupcijskih tveganj se je pod to vlado zmanjšal'

Bojan Dobovšek (NP) je želel pojasnilo, kaj je v tem mandatu naredil za odpravljanje korupcije na različnih področjih, med drugim v zdravstvu in javnih naročilih ter pri upravljanju državnih podjetij.

Cerar je spomnil, da izboljšanje razmer na področju boja proti korupciji Sloveniji priznavajo tudi EU in mednarodne institucije. V zvezi z "nesrečno maketo" drugega tira je dejal, da zadevo obžaluje. Očitno je prišlo do nepravilnosti, za katero upa, da je zgolj napaka, na ravni razpisne komisije. Kot je poudaril premier v odstopu, je takoj zahteval ustrezne postopke, ki že tečejo, in zunanja preverjanja. V čim krajšem času je treba odkriti, kdo je zagrešil to dejanje in kdo je želel zadati udarec projektu, ki sicer po Cerarjevem prepričanju poteka transparentno. Ob tem je poudaril, da davkoplačevalci niso bili oškodovani. Denar za maketo namreč še ni bil izplačan, pač pa je zadržan, saj se preverja tudi korektnost ravnanja na strani ponudnikov, je pojasnil.

Sicer pa se je vlada proti korupciji borila tudi s številnimi zakonskimi spremembami, med drugim s spremembami kazenskega zakonika, ki so med drugim zaostrile kazni za korupcijska kazniva dejanja zoper gospodarstvo in uradno dolžnost. Prenovljene so bile tudi določbe zakonov o izvrševanju kazenskih sankcij, s katerimi so zaostrili pogoje za odlog nastopa zaporne kazni iz zdravstvenih razlogov in omejili možnosti zlorabe zdravniških opravičil.

Sprememba zakona o državnem tožilstvu je vzpostavila pravno podlago za ustanovitev posebnega oddelka za postopke v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora na Specializiranem državnem tožilstvu, je navedel premier v odstopu. Kot je zatrdil, so okrepili transparentnost delovanja sodstva, tožilstva, odvetništva in državnega odvetništva, prav tako so po njegovem prepričanju okrepili transparentnost poslovnega okolja. Med drugim je poudaril, da so v tem mandatu dosegli največjo kadrovsko okrepitev tožilskih vrst doslej.

Stroški zagotavljanja varnosti bi bili večji, če Slovenija ne bi bila v Natu

Luka Mesec (Levica) je Cerarju zastavil vprašanje, zakaj je vlada nekritično privolila v zahteve Nata in bo za oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, ki sta prioritetna cilja Nata za Slovenijo, porabila 1,2 milijarde evrov. Vprašal ga je tudi, ali bo pristal na zahtevo Levice po referendumu glede tega vprašanja.

Cerar je potrdil, da se je vlada že leta 2016 seznanila s sklepi strateškega pregleda obrambe, ki med glavnimi razvojnimi cilji zagotavljanja obrambnih zmogljivosti predvidevajo oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin. Slovenija po njegovi oceni namreč ne more iti naprej kot članica Nata in zagotavljati varnosti Slovenije in varnosti svojih vojakov, če nima ustrezno modernizirane vojske.

Zato je treba gledati naprej in ministrstvo je že pripravilo predlog srednjeročnega obrambnega programa od leta 2018 do 2023, ki je zdaj pripravljen za medresorsko usklajevanje. Vlada torej še ni sprejemala nobenih dokončnih odločitev, pač pa bodo te morale biti dobro premišljene.

Tako bo o tem vprašanju še veliko govora tako na pristojnih parlamentarnih odborih kot širše. Vendarle pa Cerar ne dvomi, da bosta vlada in DZ tudi v prihodnje ravnala tako skrbno, da bosta zagotovila primerno obrambno sposobnost države in obenem razvoj na drugih področjih.

Pobude za referendum o investiciji v bataljonski bojni skupini Cerar v trenutni obliki ne podpira, saj je predvideno vprašanje v tej fazi premalo določno in v tem smislu še "nejasno in zavajajoče". Dopušča pa možnost, da bi do referenduma prišlo v prihodnje, če bo potreba po tem.

Sicer pa se Cerar ni strinjal povsem s poslancem, da naj bi bila Slovenija povsem vojaško neogrožena. Še nekaj let nazaj se je morda zdelo, da so varnostni problemi enkrat za vselej rešeni, a izkazalo se je, da sta varnost in obramba še kako pomembni sestavini nacije in države, je poudaril.