Mramor: Slovenijo pesti tveganje dolgoročne fiskalne vzdržnosti

Vlada se je tako na današnji seji seznanila s prvim osnutkom nacionalnega reformnega programa.

Težave dolgoročne vzdržnosti javnih financ

Današnja razprava se je pri obravnavi osnutka nacionalnega reformnega programa za letošnje in prihodnje leto vrtela predvsem okoli težav dolgoročne vzdržnosti javnih financ. "Eden glavnih problemov Slovenije je, da imamo na dolgi rok izjemno tveganje, da javne finance ne bodo zdržale, saj smo edina država med 28 članicami, ki ima tveganje dolgoročne fiskalne vzdržnosti," je po seji pojasnil finančni minister Dušan Mramor.

Z nekaj drugimi državami imamo tudi tveganje srednjeročne fiskalne vzdržnosti, medtem ko na kratek rok teh težav ni. "Z vidika ohranjanja vzdržnosti javnih financ je treba izpostaviti problem demografije, saj ima Slovenija najhitreje starajoče prebivalstvo," je pojasnil Mramor.

Predolg študij, diplomanti na trg prihajajo prepozno

Pri tem je izpostavil predolg študij, saj diplomanti na trg prihajajo prepozno, po drugi strani pa je pomembno tudi vprašanje pokojninskih sprememb. Ministri so govorili tudi o težavah zdravstva, da bi z učinkovitim zdravstvom stabilizirali javnofinančne izdatke dolgotrajne oskrbe, govorili pa so tudi o zaposljivosti starejših. "Z daljšanjem delovne dobe, krajšim študijem, poznejšim prehodom v upokojenski status in boljšimi pogoji na trgu dela bi lahko dosegli, da bi bil javnofinančni del staranja prebivalstva vzdržen," je dodal. Zdravstvena reforma, z zakonom določene spremembe, bodo po napovedih finančnega ministra sicer sprejete v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Mramor je tako ministre danes prosil, da na svojih področjih najdejo najboljše možne ukrepe, ki jih je treba izvesti letos in prihodnje leto, da bi dosegli dolgoročno vzdržnost financ. Govorili pa so tudi o kratkoročnih ukrepih in tudi na tem področju ugotovili, da potrebujejo še nekaj časa, da bodo tudi po razrešitvi metodoloških vprašanj z Evropsko komisijo videli, ali so potrebni še kakšni dodatni ukrepi.

Erjavec: Danes smo sklenili, da pokojninska reforma ni potrebna

Tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec je po seji med najpomembnejšimi izpostavil zdravstveno reformo in reformo šolstva. "Nekateri, tudi finančni minister, menijo, da je potrebna pokojninska reforma, vendar smo danes sklenili, da ta ni potrebna," je dodal.

Vlada je danes sklenila, da bo s prvim osnutkom programa že prihodnji teden, predvidoma v sredo, seznanila ESS. Po razpravi na ESS bo vlada oblikovala drugi osnutek, ki ga bo do 24. marca poslala v DZ, končno različico pa mora v Bruselj posredovati najpozneje do 15. aprila.

Ministra nista našla skupnega jezika

Mramor po koncu seje ni želel govoriti o Erjavčevi zahtevi za izredno uskladitev pokojnin v letošnjem letu, saj ta točka ni bila na dnevnem redu, je pa o tem spregovoril Erjavec. Dejal je, da s finančnim ministrom nista našla skupnega jezika, saj da Mramor temu še vedno nasprotuje, Erjavec pa poudarja, da bo sam vztrajal pri uskladitvi.

"Z Mramorjem bova razpravo nadaljevala, na koncu pa bo moral o tem svoje povedati tudi predsednik vlade," je dejal Erjavec, ki pričakuje, da bo do uskladitve prišlo. V nasprotnem primeru bo moral, kot je dodal, "zopet iti na organe stranke".

Kmetijski minister Dejan Židan, ki podpira zahtevo po izredni uskladitvi pokojnin, je izrazil upanje, da bodo v zvezi s tem vprašanjem v prihodnjih tednih našli kompromis, saj gre po njegovem mnenju za upravičeno pričakovanje upokojencev, ki je v skladu z zakonom. "Verjamem, da znotraj proračuna obstaja možnost za to," je dejal.

Tako kot Mramor je tudi Židan izpostavil vprašanje predolgega študija in prezgodnje upokojitvene starosti, saj je povprečna upokojitvena starost nekaj več kot 60 let. Zato, kot je dejal, ni potrebe po razmišljanju o novi reformi in dvigu meje za upokojitev s 65 let.

Vlada se je danes seznanila tudi s pojasnilom glede prestrukturiranja Alpine, Židan pa je ob tem poudaril, da cilj upravljanja gospodarskih družb ne more biti ustvarjanje delovnih mest izven Slovenije. Vlada je danes DZ še predlagala, da po odložilnem vetu državnega sveta še enkrat sprejme novelo zakona o varstvu okolja.