'Čeprav je blesteče obvladovala snov, se med urami ni izpostavljala'

"Pio sem videla kot dijakinjo, ki ji je mar za druge. Marsikomu se je spomnila polepšati dan s kako drobno pozornostjo. Ko sem včasih stopila v razred, je znala kateremu od sošolcev prav goreče razlagati snov ali pa je bila del kakšne klepetajoče skupinice, kar pomeni, da je zgovorno, razgledano, veselo, živahno dekle, ki se zna vključiti v različne družbe in zna  konstruktivno prispevati k delovanju razredne skupnosti," so prve misli nekdanje Pijine razredničarke Mojce Osvald, ko smo jo vprašali po diamantni maturantki.

Zaključiti mednarodno maturo v diamantnem slogu pomeni doseči vseh možnih 45 točk. Pia Skok je tako pri vseh šestih predmetih, ki jih je izbrala, dosegla oceno 7, tri dodatne točke pa je dobila z esejem v teoriji o znanju in obširnim esejem pri geografiji.

Ni pričakovala, da bo dosegla prav vse možne točke

Pia si je želela, da bi dosegla vse točke na maturi, saj je, kot pravi, dve leti trdno delala, da bi tak rezultat tudi dosegla. A zaradi covid-19 se je situacija močno zapletla."B – organizacija, ki izvaja mednarodno maturo – je zaključne izpite odpovedala. Tako zaključne ocene niso več večinsko temeljile na zaključnih izpitih, temveč na internih nalogah, ki so bile letos eksterno ocenjene, in predvidenih ocenah (ocene, ki so jih profesorji pričakovali, da jih bo dijak dobil na maturi). Vse to so poslali eksternim ocenjevalcem, ki so izvedli analizo podatkov iz prejšnjih izpitnih sej, posameznih šolskih in predmetnih podatkov ter na podlagi tega prišli do zaključne ocene. Ker je bil tak sistem ocenjevanja uporabljen prvič, nisem vedela, kaj lahko pričakujem," je pojasnila Pia Skok.

Podobno je razmišljala tudi razredničarka Osvaldova. Pričakovala je, da bo Pijin dosežek na maturi odličen, a si zaradi nove ocenjevalne situacije ni želela ničesar obetati. "Kdorkoli bi si drznil trditi, da v teh nenavadnih okoliščinah koronakrize lahko res z gotovostjo pričakuje kakršnekoli rezultate, bi morda malce pretiraval. Zase lahko rečem, da še nobeno leto nisem s toliko negotovosti pričakovala končnega rezultata. Nikomur ni bilo čisto jasno, kakšno bo razmerje med internimi ocenjevanji in predvideni ocenami," je letošnje dvome in vprašanja, ki so se najbrž porajala večini učiteljev in profesorjev, izpostavila Osvaldova.

Zanimalo nas je, kako je bilo, ko je Pia čakala na rezultate – je imela tremo, kakšni občutki so jo prevzemali. Povedala nam je, da med sošolci velja za osebo, ki je bolj živčna, ko dobi rezultate testa kot pa pred njim: "Tako sem bila živčna že teden dni pred razglasitvijo rezultatov, najbolj pa seveda na dan razglasitve. Za rezultate sem izvedela na manjši podelitvi v šoli. Že na začetku nas je ravnatelj Mirko Mrčela pohvalil, saj smo imeli kar 12 zlatih maturantov, in povedal, da je eden izmed učencev, edini v Sloveniji, dobil vse točke. Ko je omenil moje ime, sem bila izjemno presenečena in hkrati zelo vesela, saj sem v znanje vložila veliko časa in truda."

S sošolci so si čestitali, prav tako so ji čestitali profesorji. "Rekli so mi, da moram biti na rezultat izredno ponosna. Sama sem se jim zahvalila za njihov trud, ki so ga v dveh letih vložili v naše znanje. Brez njihove pomoči takšen rezultat ne bi bil dosegljiv," je povedala Pia.

'Če povem čisto po resnici, sem vse razsežnosti dosežkov, tudi Pijinega, dojela šele pozno zvečer'

Čeprav so v šoli verjeli, da bo podoben podvig letos dosegel še kdo, pa je Pijin dosežek v luči negotovega časa še toliko bolj izjemen, meni razredničarka Osvaldova. Na njihovi gimnaziji so namreč minila tudi leta, ko nobenemu dijaku ni uspelo dobiti vseh 45 točk. "Sama sem jo videla kot eno od dijakinj, ki bi ji to lahko uspelo, a hkrati je pošteno izpostaviti, da je bilo v tem oddelku še nekaj kandidatov, ki bi lahko dosegli enako, a iz nekega razloga žal niso. In če povem čisto po resnici, sem vse razsežnosti dosežkov, tudi Pijinega, dojela šele pozno zvečer, ko sem v miru podoživela celoten popoldan," je svoje misli z nami delila Osvaldova.

V vseh letih šolanja je imela odličen uspeh 

Pia kljub blestečemu uspehu učenja in doseganja dobrih rezultatov nikoli ni dojemala kot obveznost. V učenju namreč uživa in se rada preskuša na različnih področjih. "Menim, da so moje ocene le odraz te vedoželjnosti," je dejala.

Na maturo se je pripravljala obe leti programa mednarodne mature, bolj intenzivno pa je začela marca letos, tri mesece pred začetkom mature. Pripravila si je načrt oziroma urnik, kdaj in kaj se bo učila določen dan. "A nato je prišel koronavirus in zaključni izpiti so bili odpovedani. Sprva so bili občutki mešani: veselje in olajšanje, ker smo se izognili obilici stresa, sta se mešala z negotovostjo. Gimnazija se je končala nenadno in brez pravega zaključka, ki naj bi ga nudili zaključni izpiti," meni Skokova.

Sicer pa ji uvedba karantene in šolanje na daljavo nista povzročala posebnih preglavic. Po njenih besedah so se profesorji izjemno hitro prilagodili in pouk je potekal brez zapletov – tudi po tem, ko so bili zaključni izpiti odpovedani. "Res pa je, da je šolanje na daljavo zahtevalo več prizadevnosti in organizacije, kar je nekaterim delalo težave. Meni je način dela ustrezal, saj sem si lahko sama razporedila svoj čas in več pozornosti posvetila predmetom in temam, ki me zanimajo," je pojasnila Pia Skok.

'Čeprav je blesteče obvladovala snov, se med urami ni izpostavljala'

Osvaldova je diamantno maturantko opisala tudi kot organizatorko, ki je znala na hitro postaviti stvari tako, da so delovale. Ena od njenih odlik je bila na primer, da se je spomnila različna razredna doživetja ovekovečiti s kako skupinsko fotografijo, na kar večina sploh ni pomislila, je pa tako nastal dragocen spomin na dve leti druženja. "Čeprav je blesteče obvladovala snov, se med urami ni izpostavljala, pravzaprav je večkrat počakala, da je bila spodbujena k diskusiji," je razredničarka izpostavila njen način udejstvovanja v razredu.

Študirala bo biokemijo v Londonu

Šolanje bo diamantna maturantka nadaljevala v Londonu na Imperial Collegeu, kjer bo študirala biokemijo s poudarkom na molekularni biologiji in genetiki. Za ta študij se je odločila, ker se področje biokemije nenehno spreminja. Meni, da sta zato učenje in raziskovanje večna. "Znanstveniki so vsak dan na robu odkrivanja novih pojavov in prav zato želim biti del naslednje generacije znanstvenikov, ki bo našla odgovore na vprašanja, ki se danes zdijo nerešljiva," je izpostavila.

'Slovenske fakultete upoštevajo le ocene in rezultate mature'

In kako nadarjena maturantka ocenjuje razmere na področju šolstva v Sloveniji? Prepričana je, da slovenski šolski sistem daje prevelik poudarek na ocene in ne na znanje ter zanimanje za določen predmet. "To je dobro vidno pri vpisu na slovenske fakultete, kjer upoštevajo le ocene in rezultate mature, medtem ko dajo tuje univerze veliko poudarka tudi na obšolske dejavnosti in kako dijak razvija svoje zanimanje za predmet zunaj šolskih klopi. Prav tako slovenski šolski sistem pretežno temelji na individualnem delu, skupinskega je zelo malo, s čimer spodbuja tekmovalnost med učenci in dijaki. Seveda pa ima sistem tudi veliko prednosti. Poleg tega da nimamo šolnin je znanje, ki nam je dano, v svetovnem merilu na izredno visoki ravni," je izpostavila dve plati šolstva pri nas.

Za konec smo Pijino razredničarko vprašali, kaj Pii skupaj z ostalimi profesorji želi, zdaj ko so ji odprta praktično vsa vrata. Osvaldova je odgovorila, da jih vsekakor veseli, da bo lahko počela kar koli, a bolj kot to ji želijo nekaj drugega: "Pii želimo, da bi stopila skozi tista vrata, za katerimi se odpira svet, ki se skriva za njenimi svetlimi očmi. Da bi med vsemi vrati znala najti tista, ki ji bodo pomagala še bolj razpreti krila, napredovati, raziskovati, odkrivati in zadovoljevati lastne želje in ambicije," je strnila Mojca Osvald in ob tem dodala, da so na šoli ponosni, da imajo diamantno maturantko, edino v Sloveniji.