Zakaj je treba pse cepiti vsako leto?

V tem času po Sloveniji poteka cepljenje psov proti steklini. Na Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice opozarjajo, da je po predpisih potrebno pse cepiti vsako leto, čeprav proizvajalci cepiv, ki jih uporabljamo v Sloveniji, jamčijo imunost za dve ali tri leta, odvisno od cepiva. Društvu se zato zdi nerazumljivo, da je treba pse cepiti vsako leto, še posebej, ker predstavlja cepljenje za pse stresen dogodek, poleg tega pa naj bi imelo cepljenje negativne stranske učinke, ki se ne pokažejo takoj, temveč kasneje.

''Komu je potem v korist vsakoletno cepljenje psov?'' se sprašujejo in dodajajo, da so prav zato ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagali, da se psov ne cepi vsako leto, temveč, če je to sploh potrebno, na daljše časovno obdobje in to v skladu z navodili proizvajalca cepiva. Predlagali pa so tudi, da se lastnikom psov vrne znesek, ki so ga morali neupravičeno plačati za vsakoletno cepljenje.

V Veterinarski zbornici pa pravijo, da Društvo podaja zavajajoče in nestrokovne izjave. Kot so sporočili, velja Slovenija za državo EU, kjer smo z različnimi ukrepi dosegli zadovoljujočo raven zaščite prebivalstva pred steklino, to nevarno in še vedno neozdravljivo virusno boleznijo. Med te ukrepe sodi tudi predpisano cepljenje psov, vzpostavljanje enotnega registra psov, identifikacija vseh novorojenih psov z metodo mikročipiranja in uveljavljanjem enotnega potnega lista. Prav tako od leta 1995 vsako leto dvakrat – spomladi in jeseni – s pomočjo letal položijo vabe, ki vsebujejo cepivo proti steklini na celotnem ozemlju Slovenije. Preiskujejo pa tudi uplenjene lisice ter ugotavljajo njihovo imunost na virus stekline, saj je prenos bolezni na domače živali najpogostejši prav preko ugriza stekle lisice.

Kljub vsem tem ukrepom pa se še vedno iz leta v leto pojavlja določeno število pozitivnih živali, predvsem lisic in posameznih domačih živali, vendar stanje še zdaleč ni tako zaskrbljujoče kot v dveh sosednih državah v Italiji in na Hrvaškem.

Tudi zato so v zbornici razmišljali o zmanjšanju pogostnosti cepljenja proti steklini na dve do tri leta, odvisno od priporočil proizvajalca, vendar so z ugotavljanjem odpornosti s pomočjo titrov protiteles v krvi cepljenih živali ugotovili, da doseže žival zadovoljiv nivo protiteles šele po dveh do treh ponovnih cepljenjih. ''To pa seveda velja le ob predpostavki, da je žival ob cepljenju proti steklini klinično povsem zdrava in da nima notranjih in zunanjih zajedavcev,'' poudarjajo na Veterinarski zbornici.

Kot še dodajajo, je prvi in najpomembnejši cilj rednega cepljenja proti steklini prav varnost za človeka, zato je vsakoletno cepljenje po njihovem mnenju še vedno najbolj umesten in najcenejši način varstva zdravja. ''Potrebno je namreč pretehtati vrednost človeškega življenja v primerjavi s stroškom vsakoletnega cepljenja proti steklini,'' pravijo.

''Obstaja seveda možnost prehoda na cepljenje v skladu z navodili proizvajalcev cepiva, vendar bi bilo pred tem potrebno preveriti višino titra protiteles, kar pa je vsaj po trenutno veljavnih cenah na tržišču za lastnike bistveno dražja možnost. Igranje s človeškim življenjem zaradi vsakoletnega stroška 35 evrov lahko opredelimo kot populističen ukrep tistih, ki o širjenju bolezni, njenem poteku in posledicah ne vedo dovolj,'' so še zapisali.

Sekcija zasebnih veterinarjev praktikov Veterinarske zbornice tudi zahteva dosleden nadzor registra psov in kontrolo opravljenega cepljenja ter vsaj v danem trenutku še vedno redno letno cepljenje, ker je takšen ukrep poceni in zelo učinkovit. Cepljenje proti steklini namreč že dolgo ni več enostavno opravilo, ki prinaša zaslužek ampak postaja iz leta v leto bolj sistemski in v varnost človekovega zdravja usmerjeno dejanje, so še dodali.

Iz Veterinarske uprave RS (Vurs) pa so sporočili, da dokler se ne bo spremenila epizootiološka situacija ne le v Sloveniji, ampak v širši regiji glede pojavljanja stekline (ker divje živali prosto prehajajo državno mejo), je treba nadaljevati s cepljenjem pri psih v sedaj predpisanih intervalih. Vurs je letos že pričel izvajati kontrolo imunosti na steklino pri psih, in sicer na vzorcih krvi, odvzetih ob drugem cepljenju. Na ta način bodo dobili realne podatke o stanju imunosti psov, podatki pa bodo služili za eventualno spremembo intervala cepljenja psov. ''Ta sprememba bo še posebej aktualna, če bo sosednja Hrvaška pričela z vakcinacijo lisic proti steklini," so sporočili.

Kot so še poudarili, je treba vedno, ko pes ali drug kopenski sesalec ugrizne človeka, izključiti steklino. V ta namen so v zdravstvenem sistemu organizirane posebne antirabične ambulante, ki poskrbijo za preventivno oskrbo poškodovanih ljudi, dokler veterinar pri psu ne izključi obolevnosti s steklino. V veliko primerih pa antirabične ambulante nadaljujejo zdravljenje ljudi s cepljenjem proti steklini, kar predstavlja znaten strošek za zdravstveno blagajno.

''V primeru, ko necepljene živali pridejo v stik s steklo živaljo, jih je potrebno usmrtiti. Če pa se samo sumi, da so živali prišle v stik s steklo živaljo, jih je potrebno imeti pod trimesečno veterinarsko kontrolo. Dokazano cepljenim živalim, ki so prišle v stik s steklo živaljo, se mora določiti zaščitni titer protiteles; če je titer manjši od 0,5 internacionalnih enot, je treba žival ponovno cepiti in opraviti trimesečno veterinarsko kontrolo,'' so še sporočili.