Cepljenje najučinkovitejše za preprečevanje okužb s HPV, ki povzročajo nekatere rake

Slovenija od leta 2009/10 izvaja cepljenje deklic proti humanim papilomavirusom (HPV) kot priporočeno cepljenje ob sistematičnem pregledu v 6. razredu osnovne šole. V šolskem letu 2021/22 se lahko prvič v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja cepijo tudi dečki, ki v šolskem letu 2021/22 obiskujejo 6. razred osnovne šole. "V breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se lahko cepijo tudi dekleta, ki so obiskovala 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bila cepljena (zamudnice)," so ob evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu, ki letos poteka od 17. do 23. januarja, pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in spomnili, da je cepljenje najučinkovitejši način za preprečevanje okužb s HPV in bolezni, ki jih povzročajo. 

Po njihovih besedah je cepljenje dečkov pomembno, saj okužbe s HPV lahko tudi pri moških povzročajo genitalne bradavice in nekatere rake (zadnjika, penisa in ustnega dela žrela). Poleg tega cepljenje dečkov posredno vpliva tudi na zmanjšanje pojavljanja okužb s HPV in njihovih posledic pri ženskah. "Vključitev dečkov v nacionalni program cepljenja je pomemben korak k vzpostavitvi kolektivne imunosti proti najpogostejšim genotipom HPV in s tem k odpravi raka materničnega vratu ter zmanjšanju pojavnosti drugih s HPV povezanih obolenj pri obeh spolih," so pojasnili.

 V Sloveniji na voljo devetvalentno cepivo proti HPV 

Cepivo nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visokorizičnimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 odstotkov raka materničnega vratu in pred dvema nizkorizičnima genotipoma, ki povzročata do 90 odstotkov genitalnih bradavic. Cepivo je namenjeno tudi preprečevanju nekaterih drugih predrakavih in rakavih sprememb anogenitalnega področja, ki ga povzročajo visokorizični genotipi HPV. 

Cepljenje je najbolj učinkovito pred morebitno izpostavljenostjo okužb s HPV, torej pred prvimi spolnimi stiki. Za zaščito oseb, mlajših od 15 let, sta dovolj dva odmerka cepiva, za starejše od 15 let pa so potrebni trije odmerki. "Do zdaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita še bistveno daljša. Zaenkrat velja, da poživitveni odmerki niso potrebni," so utemeljili na NIJZ.

Po njihovih zagotovilih so cepiva proti HPV varna in učinkovita, kar dokazujejo rezultati številnih raziskav in podatki na podlagi cepljenja, ki poteka v številnih državah po svetu. Globalni svetovalni odbor za varnost cepiv pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), ki redno pregleduje podatke o spremljanju neželenih učinkov po uvedbi cepljenja proti HPV v rutinske programe, zaenkrat ni ugotovil nobenih varnostnih zadržkov za cepljenje proti HPV in zaključuje, da so cepiva proti okužbam s HPV izjemno varna, so navedli na NIJZ. "Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju proti HPV, so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o lokalnih reakcijah na mestu cepljenja (bolečina, rdečina ali oteklina) in zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Resnejši neželeni učinki so zelo redki," so še pojasnili.

V 11 letih 200 prijav neželenih učinkov

V Sloveniji se podatki o neželenih učinkih po cepljenju zbirajo na NIJZ v Registru neželenih učinkov po cepljenju, v katerega so dolžni poročati vsi zdravniki, ki ugotovijo neželene učinke. V obdobju 2009 do 2020 je bilo v naši državi razdeljenih več kot 180.000 odmerkov cepiva. "V tem obdobju smo v register prejeli 200 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti HPV in tri prijave neželenih učinkov po sočasnem cepljenju proti HPV in tetanusu. Najpogosteje poročani neželeni učinki so bili bolečina, oteklina, rdečina na mestu cepljenja, povišana telesna temperatura, slabost, glavobol, utrujenost in omedlevica. Vsi neželeni učinki so izzveneli v nekaj dneh brez posledic," so razložili na NIJZ.

V šolskem letu 2018/19 smo v Sloveniji zabeležili velik uspeh v povečanju precepljenosti proti HPV 

Precepljenost šestošolk glede na prejšnje šolsko leto se je povečala za okoli 10 odstotkov in je znašala 59,3 odstotke. "V šolskem letu 2019/20, ko so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi izrednih razmer v številnih državah po svetu zaznali upad izvajanja cepljenja v času pandemije covida-19, smo v Sloveniji zabeležili 58,5-odstotno precepljenost šestošolk proti HPV, kar v razmerah, v katerih se trenutno nahajamo, štejemo kot uspeh. Izredno pomembno je, da redna cepljenja, ki se izvajajo po programu cepljenja, čim bolj nemoteno potekajo tudi v pandemiji covida-19, saj na račun ene bolezni ne smemo ogrožati drugih področij zdravja populacije," so izpostavili na NIJZ.

Rak materničnega vratu lahko uspešno preprečimo

Rak materničnega vratu (RMV) je med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka, zagotavljajo strokovnjaki z Onkološkega inštituta Ljubljana. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov pri svojem izbranem osebnem ginekologu, je verjetnost, da bo zbolela za tem rakom, izjemno majhna. 

Po njihovih navedbah je WHO novembra 2020 uradno lansirala globalno strategijo za eliminacijo prvega raka na svetu – RMV. "Slovenija s programom ZORA že dosega dva od treh ciljev, ki so nujni za eliminacijo RMV: več kot 70-odstotno udeležbo žensk v programu ZORA in učinkovito zdravljenje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri več kot 90 odstotkih žensk. WHO je zaradi dobrih rezultatov programa ZORA Slovenijo prepoznala kot državo, ki lahko med prvimi v Evropi doseže eliminacijo RMV. Za dosego tega cilja  bomo v Sloveniji morali doseči še tretji cilj, to je povečati precepljenost proti HPV na 90 odstotkov," so pojasnili.

V Sloveniji imamo organizirani populacijski presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu že od leta 2003. Slovenske ženske so po besedah predstavnikov onkološkega inštituta program ZORA dobro sprejele. Več kot 70 odstotkov se presejalnih pregledov redno udeležuje tudi v času pandemije covida-19.

Program ZORA

ZORA je preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu. To pomeni, da v sklopu programa ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu (RMV). Tedaj je možno z enostavnimi terapevtskimi posegi raka preprečiti ali povsem pozdraviti.

Gre za državni presejalni program, kar pomeni, da vsaka ženska, stara med 20 in 64 leti, ki v zadnjih treh letih ni opravila pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu, dobi na dom pisno vabilo na pregled. Ker RMV raste počasi in potrebuje več let, da iz predrakave oblike napreduje v raka, je mogoče s pregledi žensk na tri leta veliko večino nevarnih sprememb materničnega vratu odkriti in zdraviti pravočasno, pojasnjujejo na spletni strani programa ZORA.