Zdravniki UKC Maribor so skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) pojasnili nove primere ošpic, ki so se pretekli vikend pojavili v Mariboru.
Infektolog Zvonko Baklan ocenjuje, da je cepljenje eno najpomembnejših dosežkov medicine. Pri njem gre vedno za dvojno delovanje – proizvajalci se trudijo, da so cepiva vedno bolj varna in hkrati vedno bolj učinkovita. "Nasprotniki cepljenja so ostali v 20. stoletju, medtem ko so cepiva v 21. stoletju." Stoodstotne uspešnosti in varnosti cepiv ne moremo zagotoviti, pravi Baklan, čeprav je cepivo proti ošpicam 97-odstotno.
Pri nas trenutno beležimo šest primerov ošpic. Pri petih primerih odraslih je šlo za blag potek, medtem ko so enoletnega fantka morali hospitalizirati. Baklan poudarja, da je treba o ošpicah govoriti, ljudi seznanjati, kako in kdaj priti v ambulanto, da se na ta način izognemo še več okužbam.
'Ena kužna oseba lahko prenese okužbo na 12 do 18 ljudi'
Pri vseh primerih ošpic so preverili tudi vse zdravstvene delavce, ki so prišli v stik z okuženimi in ustrezno ukrepali, pa je povedala Lea Knez, vodja Enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor. Tako medicinska sestra kot tudi zdravnica sta bili cepljeni z dvema odmerkoma, le da je medicinska sestra drugi odmerek prejela šele po stiku s pacientom.
"V prostoru s 100 ljudmi, ki so vsi cepljeni proti ošpicam, in se pojavi en človek z ošpicami, bodo zboleli trije. Če pa imamo v tem prostoru 100 ljudi, ki niso cepljeni in se pojavi kužna oseba, bo zbolelo 90 od 100 ljudi. Ena oseba, ki je kužna, lahko prenese okužbo na 12 do 18 ljudi. Pomnožite to z 90," je slikovito orisala nujnost cepljenja.
Ljudi, ki delajo v UKC Maribor, po njenih besedah sistematično preverjajo glede precepljenosti. "Seveda pa nekoga, ki se v preteklosti ni odzval našim pozivom, ne moremo cepiti proti njegovi volji," še dodaja. Pa ne bi morali biti prav na infekcijskem oddelku še bolj pozorni glede tega, ali so zdravstveni delavci cepljeni? "Zaposleni na infekcijskem oddelku so dokazano zaščiteni proti ošpicam," je zatrdila Knezova, priznava pa, da se lahko pri takšnem številu zaposlenih kdo "izmuzne sistemu". UKC Maribor je zaposlene z neurejenim imunskim statusom pozval, da se cepijo.
Otroci prvi odmerek dobijo med starostjo 12 in 18 mesecev, ampak dobro je, da se starši zavedajo, da predvsem v času počitnic, ko družine potujejo, obstaja večja možnost za okužbo, zato je drugi odmerek možen aplicirati tudi pred odhodom v šolo na željo staršev, ki to lahko naredijo pri izbranem pediatru.
Pa so ob možnosti epidemije ošpic v UKC Maribor na to pripravljeni tudi z infrastrukturo? "Večina bolnikov z ošpicami ne potrebuje hospitalizacije, zato bolnišnica ne bo preobremenjena. Zmožni smo hospitalizirati predvideno število bolnikov, ampak v primeru epidemije in pravilnega sodelovanja vseh zdravstvenih ustanov, problemov ne bi smelo biti," je še povedala Knezova.
'Ni zakona, ki bi zaposlene lahko prisilil k cepljenju'
Nataša Marčun Varda, predstojnica Klinike za pediatrijo, pravi, da so imeli srečo, da so bili tisti, ki so prvi prišli v stik z okuženim otrokom, zaščiteni. Kljub temu, da sta dva od teh zbolela, to ne pomeni, da bi lahko ukrepali drugače. "Cel kolektiv se je odločil, da bo zaščitil sebe in potencialne bolnike, torej se vsi zavedajo, kako pomembno je cepljenje. Ni namreč zakona, ki bi lahko prisilil zaposlene, da se cepijo, so samo priporočila". Dojenčke obravnavajo na pediatričnem oddelku, večje otroke pa na infekcijskem oddelku. "Zakonodajo bi bilo treba spremeniti. Da bi se morali dijaki in študenti, ki bi potencialno delali v zdravstvu, obvezno cepiti, da otroka ne bi mogli vpisati v vrtec, če ni cepljen ..." je prepričana.
Težava pri ošpicah je, da so ljudje kužni, še preden se pojavijo simptomi. "Hodiš lahko povsem zdrav po svetu in že širiš bolezen," razlaga Vojko Berce, namestnik predstojnice na Kliniki za pediatrijo. Epidemije se sicer pojavljajo samo tam, kjer precepljenost pade pod 90 odstotkov.
Rizične skupine so otroci do dveh let, tisti z oslabelim imunskim sistemom in nosečnice. Med vsemi obolelimi je hospitaliziranih četrtina, pri rizičnih skupinah pa se lahko pojavijo hudi zapleti. "Zdravila proti ošpicam ni, cepivo pa je," poudarjajo vsi zdravniki.
Na NIJZ pravijo, da z UKC sodelujejo zelo učinkovito, saj jih obveščajo o vseh kontaktih z obolelimi. Potem je pomembno preveriti njihov cepilni status. "Kolektivna precepljenost je izjemno pomembna," poudarja epidemiolog Karl Turk iz NIJZ. "Med 18.000 obolelih v treh mesecih v državah, kot sta Romunija in Srbija, je umrlo 35 ljudi. Glede zamejitve epidemije smo pri nas zaenkrat še precej uspešni.
Zadnja epidemija pri nas je bila 1995, potem se razglasi t. i. 'izredne ukrepe'. V takih primerih se pričakuje odgovor države, zdravstvene inšpekcije, ki reče 'morate se iti cepit'. Zdravstvene ustanove lahko samo priporočajo."
Baklan je k temu dodal, da je izjemno pomembno sodelovanje ustanov in ozaveščanje ljudi "da ti vedo, kako se obnašati, ko zbolijo."
Spomnimo
Vse se je začelo z 38-letnikom, ki je ošpice prinesel iz Srbije, nato pa znotraj družine okužil še enoletnega fantka. Po zdravljenju otroka sta se z ošpicami okužili še zdravnica in sestra, obe z mariborske pediatrije. Medicinska sestra je bila cepljena z enim odmerkom in je v roku 72 ur dobila drugo dozo, po tem ko je bila v stiku z otrokom. Zdravnica je bila ustrezno (dvakrat) cepljena, njeno okužbo pa je povzročil t. i. divji sev, ki v cepivu ni zajet.
"Medicina ni matematika," pravi Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor, hkrati pa poudarja, da je možnost za okužbo z virusom ošpic izredno majhna, če smo cepljeni, in trenutno velika, če nismo cepljeni.
Zaskrbljenost glede epidemije ošpic pri nas obstaja, saj ljudje po Evropi migrirajo in posledično virus zanesejo tudi k nam. Zadnji primer, že šesti, je bila gospa, ki je prišla iz Makedonije.
Od sobote, ko so bili zabeleženi trije novi primeri, so poiskali že 300 ljudi, ki so bili v stiku z okuženimi. Med njimi popolnoma necepljenih niso odkrili, jih je pa veliko, ki so prejeli samo eno dozo cepiva.
Epidemiologinja Veronika Učakar poudarja, da cepivo proti ošpicam velja za visoko učinkovito cepivo, kar pomeni, da več kot 97 odstotkov ljudi razvije zaščito. Možno je, da posameznik ob cepljenju ne razvije zadostne zaščite proti virusu, kar pa je lahko odvisno tudi od njegovega imunskega sistema.
Za polno in dolgotrajno zaščito sta pomembna dva odmerka cepiva, različne študije pa celo kažejo, da naj bi bilo tam okoli 90 odstotkov ljudi zaščitenih že s samo enim odmerkom. Da pa je zaščita dolgotrajna in skoraj stoodstotna, se cepi še z dodatnim odmerkom cepiva. Opaziti je, da tisti, ki so cepljeni in vseeno zbolijo, bolezen prebolijo veliko lažje in z manj zapleti, pa tudi manj kužni so. Kolektivna zaščita populacije pa obstaja pri 95 % precepljenosti predšolskih otrok, ki je v Sloveniji ne dosegamo že nekaj let.
Če niste prepričani o tem, ali ste cepljeni, Učakarjeva poudarja, da na NIJZ tiste, rojene pred 1960, smatrajo za zaščitene. V tem času so se ošpice v Sloveniji pojavljale množično in vsi, ki ošpice prebolijo, so zaščiteni. Tistim, rojenim po 1960, pa se priporoča, da poiščejo zdravniško dokumentacijo, torej stare cepilne knjižice, ter tam preverijo ali so bili cepljeni in s koliko odmerki. Možnost je tudi, da so ošpice že preboleli, kar bo razvidno iz zdravniške dokumentacije. Če tega ne morejo preveriti, na NIJZ svetujejo cepljenje.
Otroci drugi odmerek cepiva dobijo nekje pred vstopom v šolo. Obstaja tudi možnost, da se drugi odmerek aplicira predčasno, saj se bliža čas počitnic, ko otroci z družino potujejo tudi v kraje, kjer se ošpice množično pojavljajo.
PREBERITE TUDI:
Danes nekoč smrtonosne (otroške) bolezni večinoma predstavljajo abstraktni pojem, o katerem se debatira le z vidika varnosti cepiv. V praksi namreč teh bolezni že dolgo nismo videli, "kar ustvarja lažni vtis, da več ne obstajajo", pravi Mark Doherty iz družbe GSK, ki nam je odprla vrata svojega obrata v belgijskem Wavru, kjer izdelujejo več vrst cepiv.
Na leto s cepivi preprečimo 2-3 milijone smrti, 750.000 otrok je rešenih pred trajnimi posledicami, ki jih povzročajo bolezni, ki jih danes preprečujemo s cepivi, ekonomski učinki cepiv bodo zaradi bolj zdrave populacije v nizko in srednje razvitih državah samo v prihodnjih desetih letih okoli 150 milijard dolarjev. Stroški, povezani s cepljenjem populacije, pa se povrnejo 44-krat.
Zakaj v razvitem svetu precepljenost upada?
Bolezni, proti katerim cepimo, se bodo vrnile, če ukinemo programe cepljenja. Dobra higiena, v katero spada pravilno in temeljito umivanje rok s toplo vodo, lahko pomaga preprečevati bolezni, kot je denimo kolera. Vendar se večina povzročiteljev širi ne glede na to, kako čisti smo.
Kakšni so lahko zapleti, če zbolite za ošpicami?
KOMENTARJI (121)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.