Cenzura še živa?

V Sloveniji je v zadnjih mesecih ena najbolj vročih tem Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje, ki jo je kot izraz protesta proti vmešavanju politike v medije podpisalo 571 novinark in novinarjev. Pobudnika peticije, Matej Šurc in Blaž Zgaga, sta še naprej prepričana, da se medijska svoboda v Sloveniji še naprej omejuje. 31. decembra 2007 sta tako na iste naslove kot peticijo (350 naslovnikov doma in v tujini) poslala odprto pismo ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji.

Šurc in Zgaga odprto pismo začenjata s parlamentarno razpravo ob glasovanju o nezaupnici vladi 19. novembra 2007, na kateri je premier Janez Janša večino časa namenil ocenjevanju medijev. “Janša je peticijo predstavil kot zaroto, podpisnikom pa očital, da “izvažamo laži“ in blatimo Slovenijo v svetu. Na seji pristojnega odbora državnega zbora o novinarski peticiji in medijih 11. decembra so poslanci vladajoče koalicije zavrnili zahtevo za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi preiskala omejevanje medijske svobode. Pobudnika peticije na sejo nisva bila niti povabljena,“ med drugim pišeta Šurc in Zgaga.

Pisca nadaljujeta, da je Zakon o RTV Slovenija, ki je bil sprejet leta 2005, bistveno razvrednotil javni radio in televizijo. “Vodilna mesta so zasedli vladi všečni in večinoma nekompetentni ljudje. Posledica so številni odhodi prepoznavnih novinarjev s televizije in vse pogostejše kršitve temeljnih pravil novinarskega dela.“

Zahteva za ustanovitev neodvisne komisije

Med argumenti, da se medijska svoboda v Sloveniji še naprej omejuje, Šurc in Zgaga navajata, da je nekaj tednov po objavi peticije izbruhnil spor med vlado in medijskim lastnikom, ki je vladi omogočil vpliv na dve časopisni hiši. Predstavnik lastnikov je javno priznal, da je predsednik vlade odločal o zasedbi nadzornega sveta in o tem, kdo bo direktor in odgovorni urednik največjega dnevnika v državi.

“Čeprav je od objave peticije minilo že tri mesece, slovenska vlada in parlament nista uresničila zahtev mednarodnih novinarskih organizacij - Mednarodnega inštituta za tisk (IPI), Novinarjev brez meja (RSF) in Mednarodne zveza novinarjev (IFJ) - za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi preiskala navedbe iz peticije. Tudi najnovejši poskusi vplivanja na eno od revij kažejo, da je ustanovitev komisije potrebna,“ sta odprto pismo sklenila Matej Šurc in Blaž Zgaga.

"Tudi z novinarji Maga smo v istem kotlu"

V odprtem pismu Šurc in Zgaga omenjeneta tudi zadnje zaplete na reviji Mag, kjer je bil Veso Stojanov imenovan za odgovornega urednika navkljub absolutnemu nasprotovanju novinarjev.

Blaž Zgaga je za 24 ur.com povedal: “Ni pomembno, ali na novinarje pritiska politika ali kapital, ključno je, da se moramo vsi zavzemati za neodvisnost. Pri tem podpiram tudi novinarje Maga, saj smo vsi v istem kotlu. Glavni cilj novinarjev mora biti ustanovitev neodvisne komisije.“

Kot je pojasnil Zgaga, ne gre z novim pismom za “nikakršno fronto z vlado“, s Šurcem želita le poudariti, da v Sloveniji obstajajo pritiski na novinarje. Zaradi praznikov odzivov na njuno pisanje iz tujine še nista prejela.

Širjenje neresnic?

Vlada z obžalovanjem ugotavlja, da novinarja Blaž Zgaga in Matej Šurc nadaljujeta s širjenjem neresnic, zavajanjem domače in zlasti tuje javnosti o razmerah na področju svobode medijev v Sloveniji ter diskreditacijo Slovenije v času, ko ta predseduje Evropski uniji, so v sporočilu za javnost zapisali v uradu vlade za komuniciranje.

"Tako kot v primeru tako imenovane novinarske peticije, je bila vlada tudi tokrat postavljena pred izvršeno dejstvo, ko je bila z navedbami zoper njo seznanjena šele naknadno, potem, ko so bile te že poslane mnogim naslovnikom doma in v tujini," še ugotavljajo.

V sporočilu za javnost poudarjajo, da vlada nikoli ni zavračala dialoga z novinarji, kot to trdita Zgaga in Šurc v svojem zadnjem pismu. Take možnosti namreč omenjena novinarja in tudi drugi podpisniki tako imenovane novinarske peticije vladi nikoli niso ponudili, še dodajajo.

"Vlada zagovarja vlogo in pomen civilnih pobud kot legitimnih institutov v demokratični družbi. Vendar pa ravnanje pobudnikov v konkretnem primeru dokazuje kvečjemu nasprotno - da so ravno oni tisti, ki si ne želijo dialoga, temveč so njihovi nameni vse prej kot dobronamerni," so še zapisali.