Cene stanovanj upadle četrto leto zapored, promet pa se je krepko povečal

Povprečna pogodbena cena rabljenega stanovanja je lani znašala 1460 evrov na kvadratni meter, kar je tri odstotke manj kot leta 2013. V primerjavi z letom 2008, ko so cene stanovanj dosegle doslej najvišjo raven, je bila povprečna cena nižja za 20 odstotkov, ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs).

Potem ko je konec leta 2013 kazalo, da bo promet s stanovanjskimi nepremičninami še padal in da bi lahko v letu 2014 prišlo do drugega dna krize nepremičninskega trga, se je zgodilo nasprotno. Lani je bilo evidentiranih nekaj več kot 7600 prodaj stanovanj, kar je 22 odstotkov več kot v letu 2013 in 37 odstotkov več kot leta 2009, ko je kriza nepremičninskega trga dosegla dno. Je bil pa promet še vedno za 30 odstotkov manjši kot na vrhuncu, leta 2007.

Cene stanovanj so bile tudi lani najvišje na Obali brez Kopra, kjer je povprečna cena rabljenega stanovanja znašala 2250 evrov na kvadratni meter, kar je na ravni leta 2013, ko je cena glede na leto 2012 padla za desetino. Promet se je glede na leto 2013 povečal za več kot četrtino.

V Ljubljani je bila lani povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja 2020 evrov oz. tri odstotke manj kot predlani, ko je cena ravno tako padla za 10 odstotkov. Promet z rabljenimi stanovanji je v Ljubljani porasel še nekoliko bolj kot na Obali.

V Kopru in Celju največji padec cen rabljenih stanovanj

V Kopru in Celju so zabeležili največji padec cen rabljenih stanovanj med slovenskimi mesti. V Kopru je bila cena s 1780 evri na kvadratni meter za 13 odstotkov nižja kot leta 2013, tolikšen je bil tudi padec v Celju, kjer je bila povprečna cena 1040 evrov na kvadratni meter. V okolici Ljubljane je bila cena s 1650 evri nižja za osem odstotkov, v Kranju s 1530 evri za dva odstotka, v Mariboru s 1050 evri za tri odstotke.

Novozgrajenih stanovanj je bilo na ravni države prodanih 628, od tega 260 v Ljubljani. Povprečna cena z DDV in brez garaž ali parkirnih mest je znašala 1950 evrov na kvadratni meter. Povprečne podatke je v največji meri narekovala prodaja stanovanj Stanovanjskega sklada RS v soseski Brdu v Ljubljani.

Prodanih okoli 4100 stanovanjskih hiš

Lani je bilo prodanih okoli 4100 stanovanjskih hiš, kar je 12 odstotkov več kot leta 2013. Povprečna površina je znašala 151 kvadratnih metrov, povprečna cena pa 105.000 evrov oz. osem odstotkov manj kot predlani.

Evidentiranih je bilo okoli 1900 poslov z zemljišči za gradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb, kar je 11 odstotkov manj kakor v letu 2013. Povprečna cena je bila 49 evrov na kvadratni meter oz. devet odstotkov več kot predlani. Velika večina se je nanašala na zemljišča za gradnjo družinskih hiš.

Promet s poslovnimi prostori je dosegel skoraj 1200 poslov, kar je daleč največ od začetka sistematičnega spremljanja nepremičninskega trga v letu 2007. Gurs ocenjuje, da je povečanje delno posledica izboljšanega zajema podatkov o teh poslih, ki ga je prinesla obveznost poročanja o poslih, pri katerih je obračunan DDV, v evidenco trga nepremičnin. Lani je bil pri 12 odstotkih poslov obračunan DDV, pred tem pa tovrstnih prodaj praktično niso zajeli.

Zabeleženih je bilo okoli 6500 poslov s kmetijskimi zemljišči (12 odstotkov manj kot v 2013) in okoli 2000 poslov z gozdnimi zemljišči (en odstotek manj). Povprečna cena kmetijskih zemljišč je tudi lani porasla, z 1,50 evra na kvadratni meter je bila za pet odstotkov višja kot predlani. Najvišje cene teh zemljišč so še vedno na Obali, kjer je povprečna cena znašala 5,60 evra na kvadratni meter.

Povprečna pogodbena cena gozdnega zemljišča je bila 0,52 evra na kvadratni meter, kar je na ravni leta prej. Žledolom vsaj zaenkrat ni bistveno vplival na trgovanje z gozdnimi zemljišči, ugotavlja Gurs.