Mediji že dlje časa poročamo o številnih anomalijah na slovenskem nepremičninskem trgu. Cene so v zadnjih letih zrastle v nebo in dosegajo rekordne vrednosti. Mladi vse težje pridejo do bančnega kredita, saj je Banka Slovenije novembra 2019 uvedla stroge pogoje za pridobitev kredita. Šef NLB Blaž Brodnjak, denimo, je ukrepe označil za "unikum v svetovnem merilu" ter da zaradi njih prihaja do izrazitega razslojevanja v družbi. "Tisti, ki je kreditno sposoben, lahko dostopa do zgodovinsko najcenejšega denarja in naložbeno kupuje drugo ali tretjo nepremičnino, tisti, ki res potrebuje podporo, pa je v bančnem sistemu ne more dobiti," je opozoril.
K temu dodajmo še izjemno neurejen najemniški trg, kjer je veliko oddajanja na črno ali pa so zneski, ki jih plačujejo najemniki, občutno višji od tistih, ki so zapisani v najemnih pogodbah – če so najemodajalci ob visokem povpraševanju seveda sploh pripravljeni podpisati dokument o tem, da oddajajo stanovanje. Nemalokrat se zgodi, da na koncu najemniki plačujejo višji znesek od tistega, ki bi jim ga na banki odobrili za najvišji možni mesečni obrok kredita.
Pričakovali bi, da bodo ob vsem tem v parlamentu aktivno pristopili k reševanju problematike, pa se, kot kaže, še naprej ne morejo zediniti, kakšne bi bile najboljše rešitve.
NSi: Naredili bomo vse, da bo ta nori zakon Levice propadel
Poslanci Levice so sredi meseca v DZ vložili predlog zakona o davku na prazne in velike nepremičnine, namenjen progresivni obdavčitvi praznih stanovanj in večjih oz. dražjih nepremičnin. Predlog predvideva davek za fizične osebe, lastnike teh nepremičnin, za osnovo zanj pa določa vrednost nepremičnine, ugotovljeno s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin.
Kot so potrebo po zakonu utemeljili v Levici, je danes po ocenah nepremičninskih agentov investicijske narave že 30 odstotkov vseh nakupov nepremičnin. "Trend je posledica odsotnosti vsakršne stanovanjske politike in neustrezne obdavčitve nepremičnin," so izpostavili.
Nova Slovenija (NSi) pa je v sredo v DZ vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o davku na prazne in velike nepremičnine, ki ga je nedavno v DZ vložila Levica. NSi bo "naredila vse, da bo ta nori zakon Levice propadel", je na predstavitvi volilnega avtobusa NSi v Ljubljani dejal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.
Horvat trdi, da so v Novi Sloveniji vedno bili za nizke davke. "Sami vemo, kako so naši ljudje varčni, kako so varčevali, da so si lahko zgradili hiše, s pomočjo sorodnikov, sosedov, kako so trdo varčevali, se odrekali dopustom, da so lahko kupili stanovanja," je dejal.
Levica pa bi po Horvatovih besedah zdaj želela uresničiti načelo stanovanja za vse v smislu "razlastninimo tiste, ki imajo stanovanja". "To preprosto ne gre," je ocenil Horvat in dodal, da bodo v NSi naredili vse, da bi preprečili sprejem tega zakona.
Levica: NSi zavaja – za veliko večino ljudi zakon ne prinaša prav nobenega novega davka
V Levici jim niso ostali dolžni. "NSi bi ob tej priložnosti radi spomnili, da je ta 'nori zakon' v veljavi že več kot 30 let, pa jih do sedaj, kot kaže, ni motil. Edina resnična novost, ki smo jo predlagali v Levici, je obdavčitev praznih stanovanj in hiš. Za veliko večino ljudi z običajnimi stanovanji ali hišami zakon ne prinaša prav nobenega novega davka, kot sicer z neresničnimi trditvami želi prikazati Jožef Horvat iz NSi," so zapisali v svojem odgovoru. Kot so izpostavili, je cilj predloga Levice "preprečiti špekulantske naložbe v nepremičnine, ki dvigujejo cene nepremičnin in najemnin, stanovanja pa ostajajo prazna". Stanovanja in hiše za Levico niso finančna naložba, namenjena dobičku, ampak osnovna sredstva, namenjena življenju.
Predlog zakona o davku na prazne in velike nepremičnine, ki ga predlaga Levica, prepisuje določbe Zakona o davkih občanov iz leta 1988, ki se nanašajo na premoženje in se po odločbi ustavnega sodišča uporabljajo do sprejetja novega zakona o nepremičninah, so dodali. "Edina resnična novost zakona je obdavčitev praznih nepremičnin z ukinitvijo desetletne 100-odstotne davčne olajšave za naložbena prazna stanovanja in uvedbo pribitka," pojasnjujejo.
Po podatkih z nepremičninskega trga kar 30 prodanih novih nepremičnin ni namenjenih reševanju stanovanjskega problema, ampak naložbam, so ponovili v Levici. "Rekordno visoke cene nepremičnin in najemnin terjajo takojšen odgovor. Predlagani davek bo zamejil finančne špekulacije in črni trg, spodbujal oddajanje praznih stanovanj in zagotovil dodatna sredstva občinskim proračunom za vlaganje v javna stanovanja," so prepričani v stranki.
"Drugi predlogi Levice olajšujejo odmero in pobiranje davka ter prinašajo manjše spremembe, ki povečujejo obdavčitev luksuznih in večjih nepremičnin, ki pa seveda nikakor ne bi vplivale na tiste, ki jih s svojimi manipulacijami straši NSi," so nadalje zapisali v stranki.
"Sicer pa, Nova Slovenija, z veseljem gremo na referendum in ljudi vprašamo, ali bi obdavčili prazna stanovanja ali ne," so zaključili v Levici.
Kaj prinaša predlog zakona o davku na prazne in velike nepremičnine?
Kaj torej prinaša predlog zakona o davku na prazne in velike nepremičnine, ki ga je v DZ vložila Levica? Predlagane davčne stopnje se razlikujejo glede na vrsto in vrednost nepremičnine. Za stavbe, med katerimi so stanovanja, naj bi znašale od 0,1 do 1,5 odstotka. Za stanovanja, ki jih lastnik oddaja v najem, bi se povečale za 50 odstotkov, za stanovanja, ki jih lastnik niti ne oddaja niti ne uporablja, pa za 150 odstotkov.
Za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oz. stanovanja in garaže bi se stopnje davka pod pogojem, da se je zaradi popravila ali obnove njihova vrednost povečala za več kot 50 odstotkov, za obdobje treh let znižale za 50 odstotkov; zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, pa bi se odmerjeni davek znižal za 10 odstotkov za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana.
Davčne stopnje za prostore za počitek in rekreacijo po predlogu znašajo od 0,2 do 4,5 odstotka, davčne stopnje za poslovne prostore pa od 0,15 do 3,3 odstotka. Za poslovne prostore, ki jih lastnik ne uporablja ali jih oddaja za opravljanje dejavnosti, bi se stopnje davka na poslovne prostore povečale za 50 odstotkov.
