Cene nepremičnin gredo v nebo: 12.000 evrov za kvadratni meter stanovanja

Najdražje stanovanje v Ljubljani se nahaja v 14. nadstropju stolpnice v Šiški. Veliko je 187 kvadratnih metrov. Gre za trisobni penthouse s predvidenim fitnesom in savno ter razgledom na celotno prestolnico. Njegova cena pa 2.300.000 evrov. Oziroma 12.000 evrov na kvadratni meter. Medtem pa si povprečen Slovenec v enem letu – če od svoje plače ne bi zapravil niti evra – lahko privošči le dober kvadratni meter tega stanovanja. 

Le streljaj stran, prav tako v Šiški, pa druga skrajnost. Za sobo v štirisobnem stanovanju boste morali odšteti 65 tisočakov, a pri tem si boste morali s sostanovalci deliti skupno kopalnico. 

Kruto realnost ob želji, da bi se preselil na svoje, že leto in pol spremlja tudi 26-letni Marko, ki je redno zaposlen pet let in prejema povprečno plačo. Prav zaradi lokacije dela želi stanovanje – za zdaj neuspešno – kupiti v Kranju. 

"V Kranju so cene za nakup previsoke. Tukaj za nami so stanovanja, ki se gradijo relativno pred kratkim, so še v bistvu v gradnji in si jih ne moremo privoščiti. Recimo en oglas je bil čez 300.000 evrov za stanovanje, veliko približno 100 kvadratov," je povedal Marko. 

Toliko kredita, da bi to stanovanje lahko kupil, pa ne dobi. Ponudbe spremlja dnevno. Pri tem Marko izpostavi, da nekatere ponudbe na prvi pogled delujejo dokaj ugodne, a kasneje se izkaže, da gre za neurejena stanovanja, ki bi potrebovala adaptacijo. 

A tudi ponudbe najemniških stanovanj niso ugodne, še manj pa razkošne. Za posteljo v sobi, ki si jo morate deliti še s tremi sostanovalci, boste morali odšteti 300 evrov. 

Da "imamo velik problem," se je v oddaji 24UR ZVEČER strinjal tudi Rok Ramšak, sociolog in direktor društva Inštituta za študije stanovanj in prostora. 

"Vsekakor imamo problem. Zdi se, da je vsak dan slabše. Ko smo v 90. postali družba lastnikov, smo pozabili, da moramo vzpostaviti dodaten sistem, ki bo kontinuirano pomagal graditi stanovanja" je Ramšak pojasnil začetke stanovanjske problematike in dejal, da je to posledica tega, da "nismo nikoli zagotovili sredstev za gradnjo javnih, neprofitnih stanovanj". 

Direktor nepremičninske agencije Stoja Trade Zoran Đukić pa problem vidi v  tem, da "produktivnost ne dosega cene kvadratnih metrov v Sloveniji." "To je velik problem. To so ekstremne cene, ki so se zgodile v zadnjem letu," je pojasnil. 

Po podatkih statističnega urada so bile nepremičnine lani v primerjavi z letom prej dražje za več kot 11 odstotkov. In čeprav je bila vrednost prodanih nepremičnin v 2022 podobna kot leta 2021 – okrog 1,6 milijarde evrov – pa je bilo prodanih približno desetino nepremičnin manj. Ali to pomeni, da smo končno dosegli vrh in da bodo nepremičnine cen padle?

Đukić pojasnjuje, da smo dosegli vrh, ki smo ga vsi čakali, kar po njegovem kaže na to, da bodo cene nepremičnin končno začele padati. "Dosegli smo vrh, ki smo ga vsi čakali. Zato se bo dosti lastnikov sedaj odločilo prodati po nižji, bolj zmerni ceni," je pojasnil.