Cena vinjet še neznana

Vlada je potrdila predlog ministrstva za promet, da se v Sloveniji namesto dosedanjega cestninjenja uvedejo vinjete. Podrobnosti o ceni in točnem terminu, kdaj naj bi vinjete zamenjale cestninjenje, naj bi vlada sporočila čez 14 dni.

Iz včerajšnjih besed ministra za promet Radovana Žerjava je sklepati, da bodo vinjete uvedene prihodnje leto in bodo v veljavi do uvedbe satelitskega cestninjenja. Slednje naj bi za tovornjake zaživelo že v letu 2009, za ostale uporabnike avtocest pa do leta 2010.

Cena za letno vinjeto od 120 do 200 evrov

Spremenjen sistem pobiranja cestnin odpira mnogo vprašanj. Prvo je seveda cena. Do razjasnitve tega vprašanja bo potrebno počakati na uradna sporočila, poznavalci pa so na podlagi denarja, ki ga je Dars pobral s sedanjim cestninjenem (Dars je v letu 2007 tako zbral 215 milijon evrov), izračunali, da bi cena vinjete za enoletno uporabo slovenskih avtocest znašala od 120 do 200 evrov. Tranzitna dnevna vinjeta naj bi stala okoli 15 evrov.

Danes pa so na Darsu zatrdili, da avtocestne vinjete ne bodo stale 213 evrov. Natančne cene še pripravljajo, bo pa cena skoraj zagotovo nižja od 100 evrov. Vendar pa nekateri opozarjajo, da bi se po avtocestah lahko vozili za simboličnih nekaj deset evrov, če bo ministrstvo primerno ocestninilo tovornjake.

Prometni minister Radovan Žerjav o konkretnih cenah vinjet ni želel govoriti. Finančni izračun ministrstva je sicer pokazal vzdržnost sistema, ki prinaša več pozitivnih kot negativnih učinkov.

Urad za makronomske analize in razvoj (UMAR) je v svojem priporočilu cene za vinjete nastavil med 11, kolikor naj bi stala dnevna, in 213 evrov, kolikor bi naj stala letna vinjeta. Neuradno so vladne analize pokazale, da bi cena nižja od 150 evrov, predstavljala prevelik upad prihodkov, čeprav naj bi na vladi razmišljali tudi o nižji vsoti, saj je pričakovati negativne odzive javnosti.

Bodo ogorčeni avtoprevozniki obudili "cestne nevšečnosti"?

Ostro so se na napovedan spremenjen način cestninjenja odzvali v sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Predsednik Andrej Klobasa poudarja, da so prevozniki ogorčeni nad vladno uvedbo vinjet le za osebna vozila, za tovorni promet pa bo cestninjenje ostalo nespremenjeno. Prevozniki pričakujejo izpolnitev v januarju podpisanega dogovora, sicer se lahko zgodi, da bodo obudili napovedane "cestne nevšečnosti".

“24. januarja letos je vlada z našo sekcijo podpisala dogovor, s katerim se je zavezala, da bo ministrstvo za promet 31. julija 2009 začelo izvajati elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku ali pa bo najpozneje do takrat vpeljalo takšen sistem plačevanja cestnine, ki bo omogočil prehajanje motornih vozil na cestninskih postajah brez ustavljanja,“ meni Andrej Klobasa. Prevozniki so zato prenehali groziti z oviranjem prometa.

Avtoprevozniki so prepričani, da gre za neupoštevanje izkušenj iz tujine in za zanemarjanje perečih ekoloških in varnostnih vidikov ter za večjo porabo goriva. “Vlada se je za takšno rešitev verjetno odločila zato, da bi čim dlje zadržala obstoječi dražji sistem cestninjenja za tovorna vozila, saj bi sicer morala v skladu z evropsko direktivo uvesti cenejše vinjete,“ meni Klobasa.

Kaj bo z uslužbenci na cestninskih postajah?

V Darsu je zaposlenih 1.152 delavcev, od tega 403 na področju operativne izvedbe cestninjenja. Na cestninskih postajah pa cestnino pobira v povprečju 300 študentov mesečno.

“Glede na dejstvo, da vlada oziroma ministrstvo za promet še nista predstavila konkretnih načrtov glede uvedbe vinjet, je v tem trenutku še prezgodaj z gotovostjo trditi, kaj uvedba vinjet pomeni za delavce. Uprava Darsa si bo prizadevala redno zaposlenim delavcem zagotavljati varnost njihove zaposlitve,“ so za 24 ur.com pojasnili na Darsu.

Cestnina se v Sloveniji pobira od leta 1973, ko so jo uvedli na prvi slovenski avtocesti Vrhnika - Postojna. Od leta 1995 je uveden tudi sistem avtomatskega plačevanja - ABC. Po podatkih Darsa je bilo konec leta 2006 v obtoku okoli 260 tisoč elektronskih tablic sistema ABC.

Zanimalo nas je, kaj bodo naredili s sistemom ABC, ki bo po uvedbi vinjet neuporaben. Ga bodo morda prodali v katero drugo državo? "Vlada oziroma ministrstvo še nista predstavila konkretnih načrtov glede uvedbe vinjet, zato v tej fazi o prihodnosti sistema ABC ne želimo prejudicirati," odgovarjajo na Darsu.

'Sistem vinjet ni pravičen'

Poslanec Zares Matej Lahovnik je danes kot nenavadno označil odločitev vlade za uvedbo vinjet, in sicer brez predhodnih izračunov o smiselnosti. Po njegovih ocenah bi bila boljša rešitev uvedba cestninjenja v prostem prometnem toku.

Kot je povedal Lahovnik, je vlada odločitev o vinjetah sprejela brez izračunov o smiselnosti uvedbe, saj gre le za prehodno obdobje do leta 2010. "Gneča ne bo manjša, dokler bodo cestnino plačevala tovorna vozila, ker ravno ta povzročajo največjo gnečo,'' je prepričan.

Lahovnik meni, da bi bila bistveno boljša rešitev uvedba cestninjenja v prostem prometnem toku, s katerim bi zagotovili, da bi vsak plačal toliko kot prevozi, brez da bi se kjerkoli ustavljal. "Mislim, da bomo ena redkih držav, ki bo imela dva sistema cestninjenja - tako vinjete kot cestnine za tovorna vozila," je še opozoril.

Tudi po oceni LDS sistem vinjet ni pravičen. Določa namreč pavšalno ceno, ne glede na to, koliko se voziš, so v LDS zapisali v sporočilu za javnost.

Z napovedjo vinjet je vlada dokazala, da ni sposobna uvesti satelitskega cestninjenja, kot je obljubila, ocenjujejo v stranki. LDS se zavzema za uveljavitev sistema cestninjenja, ki temelji na obračunavanju cestnin glede na dejansko prevožene kilometre, in je po njihovi oceni bolj pravičen.

V LDS še opozarjajo, da ima tudi EU izrazito negativno stališče do uvedbe vinjet. Zato od vlade pričakujejo jasne izračune, iz katerih bo razvidno, ali je tak sistem pravičen in ekonomsko sprejemljiv ter omogoča izvajanje avtocestnega programa.

'Gre za načelno stališče'

Finančni minister Andrej Bajuk meni, da je odločitev vlade, da bo za osebne avtomobile za cestninjenje na avtocestah uvedla vinjete, le načelno stališče. "Zaenkrat je to zame načelno stališče, ki je samo po sebi sprejemljivo. Vendar dokončnih izračunov še nimam. Za nas je pomembno, koliko bo s tem ustvarjenih prihodkov," je dejal Bajuk.

"Kakšen sistem bo država uvedla, ni v pristojnosti ministrstva za finance. Vendar pa mora ministrstvo za finance zagotoviti, da bo to takšen sistem, ki bo kril finančne potrebe, ki smo jih ustvarili v zadnjih 15 letih, ko se je začel delati avtocestni program," je poudaril minister.

Kot je izpostavil, to še ni zagotovljeno. "Dokončnih izračunov še nimam na razpolago, da bi to lahko ocenil. Pričakujem, da bomo v prihodnjih dneh zelo temeljito delali na tem področju," je napovedal minister in dodal, da je vse odvisno od točnih podatkov, koliko je prometa po avtocestah, koliko je tovornjakov, osebnih vozil, tranzita ipd.

Bajuk je povedal, da na četrtkovi seji vlade ni bil navzoč, saj se je udeležil seje sveta Evropske centralne banke v Frankfurtu. "Sem pa stališče ministrstva za finance, da je treba za dokončne odločitve imeti v rokah konkretne številke, posredoval prek državnega sekretarja," je dejal.