'Celotna Slovenija je zainteresirana, da dobimo priložnost sedeti v Varnostnem svetu'

Ministrica je izrazila prepričanje, da je podpora projektu v sedanji vladi enotna. "Celotna Slovenija, politika in družba, ljudje smo zainteresirani, da dobimo priložnost sedeti v Varnostnem svetu in usmerjati zelo pomembno agendo v težkih varnostnih okoliščinah. Ne vidim nobenega dvoma," je zagotovila.

O kandidaturi se je v ponedeljek na bilateralnih sestankih pogovarjala z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom in drugimi. "Dobila sem veliko nasvetov od različnih sogovornikov, kako pristopiti k nabiranju glasov. Imamo izkušene diplomate v New Yorku in verjamem, da tudi močno strokovno ekipo v Sloveniji, ki bo pospešeno delala, da uspemo."

Napovedala je, da bo obiskala države Latinske Amerike, Azije in Afrike, septembra pa bo spet v New Yorku na otvoritvi nove Generalne skupščine ZN.

Ob Sloveniji se za isti položaj iz vzhodno-evropske skupine sistema ZN poteguje še Belorusija, ki je zahodne države na čelu z ZDA nočejo videti v Varnostnem svetu. Vendar ima Generalna skupščina ZN 193 članic in prepričati bo treba večino.

"Posebej štejejo tudi majhne države, ki jih morda kdo včasih podcenjuje, gre pa za veliko skupino nam sorodnih držav, ki imajo enako pomembne glasove," je dejala ministrica in napovedala tudi delo posebnih odposlancev.

"Prav zaradi groženj rušenja svetovne ureditve miru je naša kandidatura toliko pomembnejša. S tem bomo pokazali, da smo zavezani miru in pravu ter nenazadnje tudi svetu brez jedrskega orožja, o čemer govorimo danes," je dejala.

Uvodni del konference NPT je potekal v znamenju zavračanj ruskih groženj z uporabo jedrskega orožja, če bo zveza Nato posredovala v Ukrajini, slišati je bilo tudi opozorila zaradi vpliva vojne na povečevanje lakote v svetu. Po dogovoru med Moskvo in Kijevom, ki je bil dosežen ob sodelovanju ZN, je sicer v ponedeljek iz Odese izplula prva ladja z žitom.

"Pozdravila sem to prvo ladjo, ki je odšla iz Odese z žitom. Gre za veliko preizkušnjo, ali bo dogovor deloval. Srčno upam, da bo, ker gre za to, da ne bo lakote in morda se bo odprla pot novim priložnostim za dialog," je dejala Fajonova.

"Ljudje trpijo, naraščata lakota in strah pred energetsko draginjo in v razpravah je bilo čutiti podton, da si marsikdo želi iskati diplomatske poti z Rusijo za čimprejšnji konec vojne," je dejala. O tem je govorila tudi z Guterresom, s katerim sta obravnavala še razmere na Zahodnem Balkanu in pridruževanje držav v regiji EU.

Podobne teme so bile na mizi v pogovoru z Blinknom. "Seveda podpiramo strateško partnerstvo z ZDA, saj je pomembno vsako sodelovanje in vsak dialog," je glede strateškega dialoga, ki ga je z ZDA začela prejšnja vlada, povedala Fajonova. "Obvestila sem ga o naši kandidaturi za Varnostni svet in mu povedala, da je to za nas izjemno pomembno. Seznanila sem ga z okrepljenimi prizadevanji pred volitvami prihodnje leto in da bo Slovenija ostala zavezana multilateralizmu," je dejala ministrica.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon: Ponosna sem, da se je Slovenija pridružila Stockholmski pobudi, ki jo vodita dve ženski ministrici za zunanje zadeve, nemška kolegica Annalena Baerbock in švedska kolegica Ann Linde," 

Danes se je udeležila srečanja Stockholmske pobude za jedrsko razoroževanje. Gre za pobudo držav, ki je bila lansirana leta 2019 s strani Nemčije in Švedske, trenutno ima 16 ustanovnih ter 24 pridruženih držav članic, ki so prepričane, da je NPT temeljna mednarodna pogodba proti širjenju jedrskega orožja in temelj mednarodnega okvirja za globalno razorožitev. Slovenija se ji je pridružila julija letos. Ministrica Fajon je posebej poudarila, da Slovenija podpira pristop 22 korakov, ki so oblikovani v okviru pobude za spodbuditev jedrskega razoroževanja ter vključujejo konkretne cilje, med drugim tudi ukrepe za zmanjšanje tveganja konflikta in nenamerne uporabe jedrskega orožja, zmanjšanje vloge jedrskega orožja v varnostnih politikah in doktrinah, okrepitev sodelovanja in gradnje zaupanja, izboljšanja transparentnosti glede jedrskih arzenalov ter okrepitve arhitekture nadzora oborožitve. Slovenija se je pridružila tudi ločenemu dokumentu pobude o zmanjšanju jedrskih tveganj. 

V imenu Republike Slovenije se je ministrica zavzela, da države pogodbenice na konferenci Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja ponovno potrdijo kot glavni gradnik globalne neproliferacijske in razorožitvene arhitekture. Po mnenju Fajonove, je treba doseči uravnotežen napredek v okviru vseh treh njenih glavnih stebrov, kar pomeni tudi na področju jedrskega razoroževanja. Slovenija je pripravljena za nadaljnje tesno sodelovanje z ostalimi državami pobude v njihovih naporih za dosego realističnih in uresničljivih ciljev, ki bodo postopoma vodili k cilju sveta brez jedrskega orožja, je še dodala. 

Ministrica Fajon se je danes na bilateralnih sestankih srečala še z belgijsko ministrico za zunanje zadeve Hadjo Lahbib, argentinskim zunanjim ministrom Santiagom Cafierom ter predstavniki Palestine ter Kirgizije. Nadaljuje še s srečanji kolegov iz Švice in Vietnama.