Pripravljalnega sestanka v Bruslju se udeležujeta tako Slovenija kot Hrvaška, za obe državi pa je pomemben zato, ker sta zapleteni v oster spor o zaščiti Jadranskega morja, saj zanjo zagovarjata različne rešitve - Zagreb vztraja na razglasitvi izključne ekonomske cone v Jadranu, kar pa Ljubljana zavrača in ustrezen ukrep vidi v razglasitvi ribiške zaščitne cone (FPZ). Evropska komisija kot sklicateljica sestanka in beneške konference za zaščito celotnega Sredozemlja zagovarja enako rešitev kot Slovenija za zaščito Jadrana - najbolj smiselna se ji zdi razglasitev ribiških zaščitnih con.
Konkretne razprave o zaščiti Jadranskega morja oziroma namere Hrvaške po razglasitvi izkjučne ekonomske cone (EEZ) v današnjem uvodu ni bilo, je ob robu pogovorov v Bruslju povedal vodja slovenske delegacije, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Sterle. "Opravili smo splošno razpravo o osnutku deklaracije za beneško srečanje, o zaščitnih conah pa bomo govorili šele v torek," je povedal Sterle. Konferenca v Benetkah bo 25. in 26. novembra
Novi dokument o ribolovnem območju v Piranskem zalivu
V nocojšnjem Dnevniku TV Slovenija so predstavili dokument, ki govori o meji slovenskega ribolovnega območja. Odlok o morskem ribištvu je leta 1987 sprejela tedanja skupnost obalnih občin Koper, takrat pa mu ni nihče nasprotoval, nihče ga ni preklical in je torej veljal tudi ob razpadu nekdanje države, kot ključnem pogajalskem datumu v pogovorih o slovensko-hrvaški meji.
V tem odloku je prvič določeno, kje so meje ribolovnega območja, ki sodi k Sloveniji. Po odloku slovensko ribolovno morje seže od rta Debeli Rtič do rta Savudrija, pravi Darja Mihelič z Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC) SAZU. Meja ribolovnega območja, za katerega so bili v celoti odgovorni slovenski organi, je potekala eno miljo od obale.
V natančni karti, ki je priložena odloku, ni govora o kakršnikoli delitvi Piranskega zaliva niti o sredinski črti. Sporazum o meji Račan-Drnovšek je bil potemtakem tudi za Slovenijo kompromis, in to ne le glede meje na morju, saj obstaja še nekaj dokumentov, ki kažejo na kompromise tudi pri meji na kopnem. Eden takih dokumentov je tudi odlok o krajinskem parku Sečovlje, ki ga je leto pred osamosvojitvijo sprejela občina Piran.
Hrvaška pojasnjuje svoje videnje EEZ
Vodja hrvaške delegacije na pogovorih, namestnik zunanjega ministra Ivan Šimonović, pa je ob robu pogovorov poudaril, da Hrvaška pričakuje od razglasitve izključne ekonomske cone (EEZ) v Jadranskem morju mešanico zaščitne ribiške in ekološke cone z možnostjo raziskovanja. "Cilj Hrvaške je ohranitev ribjega fonda in zaščita okolja," je dejal.
Kot je poudaril, so možne različne zaščite Jadrana; ena je tako razglasitev EEZ, druga pa so zaščitne ribiške cone. Hrvaška ima skladno z mednarodnim pravom možnost razglasiti oboje, je dejal, kar po njegovi oceni moti Slovenijo, pa je hrvaška želja za širitev jurisdikcije in ne toliko izbrani način.
Sicer je Šimonović tudi dejal, da sta za biološko in ekološko zaščito Sredozemlja nujna tako širitev nacionalne jurisdikcije sredozemskih držav kot multilateralno sodelovanje pri "uresničevanju usklajenih nacionalnih ukrepov". Povedal je, da je Evropska komisija Zagrebu svetovala, naj pred razglašanjem kakršnihkoli ukrepov počaka na konferenco v Benetkah, izrazil pa tudi prepričanje, da bo rešitev celotnega zapleta boljša, kot se kaže na trenutke.
Evropska komisija že pripravila deklaracijo za Benetke
Kot izhaja iz dokumentov, ki jih je kot podlago za pripravljalni sestanek oziroma za beneško konferenco pripravila Evropska komisija, tudi slednja najbolj smiseln korak v smeri zaščite in trajnostnega razvoja celotnega Sredozemskega morja vidi v razglasitvi ribiških zaščitnih con. Zato takšno rešitev predlaga tudi v osnutku deklaracije, ki naj bi jo sprejeli ministri sredozemskih držav novembra v Benetkah: "Ob tesnejšem sodelovanju vseh držav z biološkim bogastvom Sredozemskega morskega okolja ter brez vnaprejšnjega poseganja v pravice suverenih držav podpiramo podrobnejšo preučitev usklajenega oblikovanja ribiških zaščitnih con."
Slovenija izhodišča, ki jih je komisija pripravila po prvem pripravljalnem sestanku za Benetke junija v Atenah, podprla, poudarja pa tudi, da je najbolj smiselna ustanovitev skupne ribiške zaščitne cone na Jadranskem morju vseh nanj meječih držav, saj bi bilo tako doseženo najboljše varstvo in zaščita. Takšna ureditev tudi ne bi prejudicirala meja na Jadranu, ki so ozadje spora o razglasitvi EEZ med Slovenijo in Hrvaško.
Hrvaški časniki o razglasitvi EEZ
V zvezi s pisanjem nedeljskih časnikov, češ da bo Hrvaška na oktobrski seji sabora sicer razglasila EEZ, nato pa odločitev takoj zamrznila, je namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović izjavil, da prvič sliši za to možnost. Kot poroča današnji Jutarnji list, Hrvaška po njegovih besedah nadaljuje vse aktivnosti, ki se nanašajo na razširitev jurisdikcije na Jadranu.
Današnji Zagrebški list pa danes poroča, da bi pri razglasitvi EEZ problem utegnili predstavljati Italijani, kot se je pokazalo na rimskem sestanku minuli teden. Njihovo ministrstvo za kmetijstvo in ribištvo na hrvaški predlog gleda z naklonjenostjo, medtem ko ministrstvo za zunanje zadeve, poudarjajoč politično raven, vse skupaj vrača korak nazaj.
Hrvaška je epikontinentalni pas z Italijo že razdelila. Če razglasi samo zaščiteno ribiško in ekološko cono, ima de facto celo ekonomsko cono. Evropska unija bi Hrvaško ocenila kot konstruktivno, če bi počakala do konference v Benetkah. Večernji list opozarja, da ne bi bilo dobro, če bi, preplašena zaradi italijanskega premišljevanja, podlegla slovenskim pritiskom. Na mednarodnem prizorišču bi namreč izgubila verodostojnost, do vstopa v EU pa bi bila izpostavljena novim slovenskim izsiljevanjem, sklene Stojan de Prato v Večernjem listu.
