Celjska bolnišnica ima likvidnostne težave

Celjska bolnišnica je v likvidnostnih težavah, saj ji ministrstvo za zdravje za leto 2016 ni priznalo stroškov napredovanja delavcev, prav tako niso bili v celoti pokriti dodatni stroški urgentnega centra.

Direktor bolnišnice Marjan Ferjanc glede poslovnih rezultatov za leto 2016 ni prav nič opitimističen. Kot je pojasnil na tiskovni konferenci, je finančni načrt SB Celje za lansko leto predvideval 97.160.550 evrov celotnih prihodkov in prav toliko odhodkov. Ferjanc napoveduje, da bodo lansko poslovno leto zaključili z izgubo, kolikšna bo, pa še ni mogel napovedovati.

Likvidnost bolnišnice je po besedah direkorja obremenilo tudi izplačilo dodatnega okoli 1,5 milijona evrov zaposlenim za odpravo plačnih nesorazmerij, v rdeče številke jih potiskajo tudi pediatrične storitve v urgentnem centru. Celjska bolnišnica je namreč januarja lani kot edina začela zagotavljati tudi pediatra v urgentnem centru. Po Ferjančevih besedah so se o plačilu za te storitve dogovarjali vse leto, okrnjen standard pa je bil sprejet šele konec lanskega leta.

Skrbi jih uveljavitev novih standardov in normativov zdravniškega dela iz modre krnjižice

Občutno so narasli še stroški zdravil in zdravstvenega materiala v bolnišnici. "Skrbi nas tudi uveljavitev novih standardov in normativov zdravniškega dela iz modre knjižice, kar predvideva dogovor med ministrstvom za zdravje in sindikatom Fides. Izkušnje iz preteklosti niso spodbudne," je dejal Ferjanc.

Po njegovih besedah bolnišnica zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne zmore vlagati dovolj sredstev v obnovo prostorov, opreme in informatiko. Napovedani dodatni programi za skrajševanje čakalnih dob za letošnje leto pa bodo poslovni položaj celjske bolnišnice še poslabšali, če bodo financirani iz obstoječih sredstev, svari Ferjanc.

Vodstvo celjske bolnišnice že nekaj let razmišlja o novogradnji, s katero bi oddelki bolnišnice pridobili več prostora in bi hkrati ustrezali sodobnim standardom ter omogočili sodobno logistiko delovanja. Po besedah Ferjanca bi za novogradnjo potrebovali od 80 do 100 milijonov evrov, z njo pa bi bolnišnica pridobila novih 20.000 kvadratnih metrov.

Celjska bolnišnica je sicer konec decembra lani prevzela še zadnji del dejavnosti nujne medicinske pomoči v novem urgentnem centru, ki jo je do takrat izvajal Zdravstveni dom Celje. Največjo operativno težavo ob prenosu dejavnosti je predstavljalo pomanjkanje zdravnikov specialistov urgentne medicine, je izpostavil Ferjanc.

Lani je bilo v urgentnem centru opravljenih 88.253 obravnav. Največji del teh obravnav je bil opravljen v ambulanti za nujno kirurško pomoč, sledi ambulanta za splošno nujno medicinsko pomoč, internistična nujna pomoč in pediatrični urgentni center. Povprečno so obravnavali 241 bolnikov na dan.