Čeligijev stolp kmalu z novo streho: za njeno obnovo 41 tisočakov

V Mariboru so danes pričeli z interventno obnovo ostrešja na Čeligijevem stolpu. Kot so sporočili iz Mestne občine Maribor (MOM), sta ostrešje objekta in sama kritina v izredno slabem stanju ter tako najverjetneje ne bi prenesla obilnejših snežnih padavin. Interventna obnova znaša okoli 41.000 evrov, polovico sredstev bo sofinanciralo Ministrstvo RS za kulturo.

Z nujnimi deli na stolpu, ki je eden najpomembnejših ohranjenih stolpov srednjeveških mestnih obzidij v Sloveniji, so sicer pričeli že v začetku meseca.

Mariborska občina se je odločila za takojšnjo interventno obnovo, saj sta tako ostrešje objekta kot kritina v izredno slabem stanju in na meji porušitve, so sporočili. "Mnogi leseni strešni elementi so prepereli, spoji porušeni in tako v prihajajoči zimi grozi nevarnost porušitve," navajajo.

Po posredovanju mariborske enote Zavoda za kulturno dediščino (ZVKD) je občina zaprosila kulturno ministrstvo za sofinanciranje nujne obnove strehe kulturnega spomenika, kar je bilo 29. oktobra tudi odobreno s sklepom ministra za kulturo. Ministrstvo bo tako sofinanciralo obnovo ostrešja in kritine v 50 odstotkih, kar znaša 20.457 evrov. Drugo polovico zneska je MOM zagotovila iz lastnih sredstev.

Obnova bo zaključena do konca novembra.

Menjavo dotrajanih delov izvaja podjetje Karbo storive (Renata Kerec s.p.) in bo zasnovana tako, se bo pred samo zamenjavo predstavnikom Zavoda za kulturno dediščino omogočil nadzor in podrobni pregled strešne konstrukcije, so še pojasnili na mariborski občini.

Ob tem se v sporočilu za javnost zahvaljujejo tako omenjenemu ministrstvu kot zavodu"za hitro ukrepanje in sodelovanje pri ohranitvi izjemno pomembnega kulturnega spomenika za mesto".

Da je treba objekt (tudi v celoti, ne samo ostrešje - streha sicer zamaka že več kot desetletje) čim prej sanirati, so na ZVKD opozorili tudi maja 2019, ko se je odkrušil del vogala stolpa. Njegova statičnost s tem ni bila ogrožena, razpoko, ki je 'pripomogla' k odkrušitvi vogala kot tudi samo škodo, ki je s tem nastala, pa so sanirali - vsaj do te mere, da so preprečili nadaljnje rušenje objekta.

Stolp kvadrataste oblike so meščani zgradili med letoma 1460 in 1465. Ime je dobil po mariborskih pivovarjih Tscheligijih, saj je v 18. stoletju v njem začela obratovati prva mariborska pivovarna. V preteklosti so mu pravili tudi Smodniški ali Črni stolp. Srednjeveška arhitektura se je do danes sicer ohranila, ne pa tudi vsebina in tako že desetletja stoji prazen v središču mesta. Vstop je izjemoma možen le v pritlično etažo, višje pa ne, saj so notranje stopnice porušene.

Boljše čase za stolp je sicer obetalo februarsko sprejetje občinskega proračuna, ki po rebalansu za letošnje leto znaša rekordnih 154 milijonov evrov. Več denarja je tako namenjenega tudi za kulturne programe, med drugim za dela na stolpu. Za celovito obnovo, ki bi omogočila morebitno vnovično uporabnost objekta, pa ga za zdaj še ni.