Popoldne je v kosovsko prestolnico iz Slovenije prispel poveljnik Kosovskega zaščitnega korpusa (KZK) Agim Ceku, na prištinskem letališču pa ga je dočakalo nekaj tisoč privržencev. Ceku je po prihodu na letališče v nagovoru več tisočim privržencev poudaril, da bi se moral svet po njegovi izpustitvi na prostost v Sloveniji končno prepričati, da država Srbija nima nikakršne oblasti na ozemlju Kosova. "Mi imamo prehodne ustanove in mednarodno skupnost, ki so pristojne za odločanje o tem, ali je na Kosovu kdo kriminalec ali ne."
Ceku je zatrdil, da so slovenski policisti z njim korektno ravnali, zameril pa je slovenskim pravosodnim organom, ker še vedno upoštevajo navodila režima Slobodana Miloševića iz leta 1999. Poveljnik KZK je zameril tudi pripadnikom misije ZN na Kosovu (UNMIK), ker ne obveščajo kosovskih prebivalcev, da jim pri odhodu v tujino grozi aretacija.
Cekuja so iz pripora izpustili ponoči
Slovensko ministrstvo za pravosodje je v današnjem sporočilu za javnost potrdilo, da je predsednica kranjskega okrožnega sodišča danes ministrstvo obvestila, da so ponoči ob 1.15 po sklepu dežurnega preiskovalnega sodnika iz pripora v Radovljici izpustili enega od voditeljev nekdanje Osvobodilne vojske Kosova Agima Cekuja, ki so ga pred preiskovalnega sodnika prevedli v sredo. "Mislim, da ni bilo nobenega razloga za prijetje. Nikoli nisem prekršil nobenega zakona ali mednarodne konvencije. Na Kosovu ima zdaj pristojnosti mednarodna skupnost in ne več srbska sodišča," je pred odhodom z brniškega letališča za 24 ur povedal Ceku. "Srbska obtožnica na Kosovu ni veljavna, saj tam veljajo zakoni UNMIKa in ne srbski zakoni, kot je bilo to nekoč. Slovenija pa kot kaže priznava legitimnost srbskih sodišč na Kosovu, kar me skrbi," je dodal Ceku.
Kot je za 24 ur povedala predsednica okrožnega sodišča v Kranju, Terezija Zorko, so Cekuja izpustili ponoči ob 1:15, saj je preiskovalni sodnik v skladu z določilom člena 525/3 ZKP ugotovil, da ni več razlogov za njegovo pridržanje. Ta člen med drugim govori, da preiskovalni sodnik izpusti tujca, če prenehajo razlogi za pripor ali če ni podana prošnja za izročitev v roku, ki ga je on določil, upoštevajoč pri tem oddaljenost države, ki zahteva izročitev.
Ceku obtožen odgovornosti umora 687 ljudi
Preiskovalna sodnica okrožnega sodišča v Prištini Danica Marinković je v sredo povedala, da je 1999 proti Cekuja sprožila preiskavo zaradi kaznivega dejanja genocida nad Srbi po prihodu KFOR na Kosovo. Kot je povedala, bremeni obtožnica Cekuja na podlagi poveljniške odgovornosti umora 669 Srbov in 18 pripadnikov drugih nacionalnih manjšin, 518 hudih telesnih poškodb in 584 ugrabitev. Za kaznivo dejanje genocida je obtožen tudi nekdanji politični voditelj OVK in sedanji predsednik Demokratične stranke Kosova (DPK) Thaqi, obema pa je na podlagi naloga preiskovalnega sodnika in javnega tožilca odrejen pripor v odsotnosti. Nekdanje ministrstvo za notranje zadeve ZRJ je leta 2002 za Cekuja razpisalo tiralico prek Interpola, je še povedala Marinkovićeva.
V Beogradu sicer niso presenečeni nad izpustitvijo Agim Čekuja, saj so enako že junija letos ravnale madžarske oblasti, ko so na zahtevo srbskih pravosodnih oblasti na letališču aretirale vodjo demokratiočne stranke Kosova Hashima Tacqija.
Civilni upravitelj od Rupla zahteval Cekujevo izpustitev
Po poročanju tiskovne agencije SČG Tanjug je civilni upravitelj na Kosovu Harri Holkeri od slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla zahteval takojšnjo izpustitev Cekuja. Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve so že potrdili, da je o izpustitvi Cekuja pristojno sodišče odločilo na podlagi pregleda dokumentacije, med katero je bilo tudi pismo Harrija Holkerija, naslovljeno na zunanjega ministra Rupla. Ostalih podrobnosti o pismu na MZZ niso razkrili.
Vodja misije ZN na Kosovu (UNMIK) Holkeri je ministru Ruplu zatrdil, da je Ceku pod njegovo jurisdikcijo in da nalog srbskih oblasti za aretacijo Cekuja nima pravne veljave. Holkeri je zato od Rupla zahteval, naj "razveljavi nalog in Cekuja nemudoma izpusti na prostost". Predstavnik UNMIK za sodelovanje s Kosovskim zaščitnim korpusom (KZK) je v pogovoru za radio Svobodna Evropa potrdil, da je slovenska policija privedla Cekuja na podlagi naloga Interpola in na zahtevo Beograda.
Izpustitev zahteval tudi Rugova
Predsednik Kosova Ibrahim Rugova je v sredo ostro obsodil Cekujevo aretacijo ter izpostavil, da je to nesprejemljivo za ustanove in ljudstvo pokrajine. Rugova je opozoril slovenske oblasti, da "nimajo pravice zlorabljati uglednih osebnosti in državljanov Kosova na podlagi skonstruiranih obtožb neke sosednje države". Kosovski predsednik naj bi od slovenskih oblasti še zahteval takojšnjo izpustitev Cekuja, kot tudi, da ravnajo z njim v skladu z njegovim položajem.
Glavni štab KZK je po sredinem sestanku izrazil "globoko negodovanje zaradi neodgovornega postopka slovenskih oblasti" in sporočil, da je v stalnih stikih z mednarodnimi organizacijami na Kosovu, ki naj bi obljubile, da bodo poskrbele za čimprejšnjo izpustitev Cekuja. V sporočilu za javnost je še izpostavil, da skrbno spremlja korake mednarodne skupnosti v smeri rešitve tega vprašanja, "odvisno od njenih korakov pa bo odločil, kaj storiti". Namestnik poveljnika KZK, general Sulejman Seljimi je povedal, da je privedba Cekuja "škandalozna in nesprejemljiva" ter da je "razločno čutiti vpliv Srbije na mednarodne ustanove na Kosovu, pa tudi v regiji".
Živković pričakoval mednarodno pomoč pri izročitvi
Srbski premier Zoran Živković se je zahvalil slovenski policiji za profesionalni odziv na tiralico beograjskega sektorja Interpola za poveljnikom Kosovskega zaščitnega korpusa Agima Cekuja in zatrdil, da ga je Slovenija izpustila na prostost šele po velikih pritiskih na uradno Ljubljano.
Živković je v sredo izrazil pričakovanje, da bodo domači pristojni organi v okviru mednarodne pravne pomoči zahtevali izročitev aretiranega poveljnika KZK. Živkovićev namestnik Nebojša Čović pa je povedal, da je izpustitev Cekuja na prostost licemerno dejanje mednarodne skupnosti. Sprašuje se, kako je možno, da Interpolova tiralica za nekoga velja, za drugega pa ne. Ob tem je še poudaril, da je licemerno širiti seznam haaških obtožencev, saj temu ni videti konca in je zato vprašanje, ali bomo kot narod kaznovani še prihodnjih sto let.
Beograjski mediji pa so poročali, da se je srbski pravosodni minister Vladan Batić obrnil na slovenskega pravosodnega ministra Ivana Bizjaka s prošnjo, naj v okviru svojih pooblastil in na podlagi zahteve uradnega Beograda prispeva k hitremu sprejetju sklepa o izročitvi Cekuja. Za zdaj še ni znano, ali je pristojni minister SČG Rasim Ljajić poslal v Ljubljano zahtevo za izročitev poveljnika KZK. Batić je sicer trdil, da je zadeva "popolnoma čista z vidika načel o mednarodni pravni pomoči" ter da bo Ceku izročen in da bo odgovarjal za zločine, "seveda, v kolikor ne bo kakšnih pritiskov mednarodne skupnosti".
Batić je doslej že večkrat povedal, da je Beograd pred dvema letoma Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročil približno 40.000 strani dokumentacije o vojnih zločinih, ki naj bi jih storili Agim Ceku, Hashim Thaqi in Ramush Haradinaj. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je prve dni septembra odgovorila na Batićevo ponudbo, da ji pošlje dokaze proti pripadnikom razpuščene OVK o njihovih domnevnih vojnih zločinih. Zahvalila se mu je za pomoč in mu sporočila, da ji primanjkuje dokazov. Batić je 25. septembra obiskal haaško sodišče in po vrnitvi v Beograd povedal, da so v postopku preiskave proti dvema vodilnima članoma nekdanje OVK in da bo za enega obtožnica vložena do konca tega leta.
Carla Del Ponte prispela v Prištino brez obtožnic
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Carla Del Ponte, je danes med obiskom Prištine povedala, da s seboj ni prinesla nobene obtožnice proti nekdanjim pripadnikom Osvobodilne vojske Kosova (OVK). V Prištini se je sestala s civilnim upraviteljem Združenih narodov na Kosovu Harrijem Holkerijem in po pogovorih z njim povedala, da so glavni problem preiskovalcev haaškega sodišča na Kosovu priče, ki so prestrašene in si zato ne upajo pričati. Kot je še poudarila, je problem tudi dokumentacija, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotavljati krivdo morebitnih storilcev zločinov. Na vprašanje, kdaj bodo končane preiskave proti pripadnikom nekdanje OVK in kdaj bodo vložene morebitne obtožnice pa je odgovorila, da do konca prihodnjega leta, ko bo končan mandat haaškega sodišča.
Kosovo: prijetje Cekuja je ponižujoče
V sredo popoldne so v Prištini zaradi Cekujeve aretacije izbruhnile demonstracije. Na njih je več sto kosovskih Albancev zahtevalo njegovo izpustitev, saj ga številni vidijo kot za narodnega junaka.
Poslanci kosovskega parlamenta so na današnjem rednem zasedanju obsodili privedbo poveljnika Kosovskega zaščitnega korpusa Agima Cekuja in jo ocenili kot poniževanje Kosova. Od mednarodne skupnosti so zahtevali, naj razveljavi obtožnice, ki jih je Srbija vložila proti vidnim osebnostim Kosova, in naj ne upošteva tiralic, ki so razpisane na podlagi teh obtožnic. Predsednik skupščine Nexhat Daci je kot poniževalnega ocenil nekaj urni pripor Cekuja, vendar je izpostavil, da za to ni kriva Slovenija, ampak Srbija, ki nadaljuje s staro prakso. Skupščina je sprejela deklaracijo, v kateri je izrazila protest zaradi Cekujevega prijetja na ljubljanskem letališču in izpostavila, da je Kosovo pod jurisdikcijo civilne misije ZN (UNMIK), tako da ima pokrajina lastne demokratične ustanove.
S protestnim sporočilom zaradi privedbe Cekuja se je oglasil tudi glavni štab Kosovskega zaščitnega korpusa, ki je poudaril, da gre za hudo provokacijo. Slovenske oblasti tega ne bi smele narediti. Za posredovanje pri osvoboditvi njegovega poveljnika se je štab zahvalil vsem kosovskim ustanovam in mednarodnim predstavnikom, še posebej Harriju Holkeriju.
Cekujeva dosedanja kariera
Končal je vojaško akademijo nekdanje SFRJ, leta 1991 dezertiral iz takratne JLA, bojeval pa se je tudi proti Srbom med vojno na Hrvaškem v prvi polovici 90. let. Povezujejo ga tako z operacijami na Kosovu, kot tudi z vojaškimi akcijami hrvaške vojske v Medačkem džepu in operacijo Nevihta, po kateri mu je nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman podelil čin štabnega brigadirja, prejel pa je tudi več odlikovanj.
Pod Cekujevim poveljstvom so oborožene enote kosovskih Albancev zasedle večji del Kosova, ki je še zdaj pod njihovim nadzorom. V tej operaciji naj bi kosovski Albanci zagrešili največ omenjenih hudodelstev.
