Ćehajić v pismu opisal potek podkupovanja sodnika

Prek prijave, ki jo je naznanitelj poslal na 20 različnih naslovov, med njimi tudi na naslov policije, se je začela razkrivati zgodba o podkupovanju na celjskem okrožnem sodišču.

Policija o imenu naznanitelja ni želela govoriti, a vse kaže, da gre za Esada Ćehajića, za katerega je bila spisana mednarodna tiralica in pripor. Njegovo pismo na naši spletni strani objavljamo v celoti.

"Na začetku bom omenil okrožnega sodnika v Celju Milka Škoberneta," je zapisal Ćehajić. Ćehajić trdi, da je Škobernetu prek posrednika dal skupno devet tisoč evrov, v zameno pa mu je sodnik odpravil pripor in mednarodno tiralico. Sklep o odpravi pripora in odredba o preklicu mednarodne tiralice sta bila izdana 12. novembra 2010. Ćehajić trdi, da mu je Škoberne dejal, da je sodišče poslalo nalog za umik tiralice na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino, tako da bi Ćehajić lahko odšel v BiH po dodatnih 50 tisoč evrov. Ko bi predal še dodatni, večji znesek, bi mu sodišče umaknilo tiralico za območje EU.

In kaj če denarja Ćehajić ne bi izročil? Takrat bi Škoberne, tako pravi Ćehajić, v sodelovanju z državnim tožilcem razpisal novo obravnavo in ker se Ćehajić ne bi odzval, bi zanj spet odredili pripor in razpisali tiralico. "Ob naših srečanjih na Hrvaškem so mi večkrat omenili ministrico za notranje zadeve gospo Kresalovo," piše Ćehajić. Trdi, da so izpostavljali, da sta ministrica Katarina Kresal in Škoberne v dobrih odnosih, saj sta v isti stranki. Ćehajić pravi, da takrat ni vedel, zakaj Kresalovo omenjajo, zdaj pa mu je jasno, da so ga s tem ustrahovali in tako poskrbeli, da je ostal tiho.

Kako je Ćehajić spoznal Škoberneta?

Ćehajić pravi, da je v stik s Škobernetom stopil ob koncu leta 2008 oziroma v začetku leta 2009, in sicer prek znanca. Ta znanec se je dogovoril, da se Škoberne s Ćehajićem sreča v Umagu. "Povedal mi je, da ve za mojo kazensko zadevo, da je on vodja tega oddelka,“ piše Ćehajić, ki naj bi mu Škoberne dejal, da bo videl, kaj se da storiti.

Konec maja se je Ćehajić s svojim znancem in Škobernetom srečal v Samoborju. Pridružil se je še en moški, za katerega naj bi bilo Ćehajiću rečeno, da je Škobernetov sosed. Takrat naj bi Škoberne Ćehajiću prinesel odredbo o umiku mednarodne tiralice. "Povedal mi je tudi, da je za mano že razpisana druga mednarodna tiralica,“ piše Ćehajić in dodaja, da tega ni vedel, saj je v tem času nemoteno potoval po Evropi. Škoberne naj bi mu razložil, da tiralica mogoče še ni bila aktivirana, saj ga želijo oddaljiti od Slovenije, da bi lahko prodali njegove nepremičnine. Dodal naj bi, da sam kot sodnik ni uspel ničesar narediti z njegovim primerom in da za tem nekdo stoji, ne ve pa kdo. Po tem sestanku naj bi Ćehajiću njegov znanec dejal, da bi za zadevo moral dati nekaj denarja, da bi "imeli voljo delati". Ćehajić je takrat dal pet tisoč evrov.

Ćehajić v pismu piše, da se je z istimi osebami sestal poleti 2009. Takrat naj bi mu Škoberne dejal, da vnovič ni mogel ničesar narediti.

Oktober 2009: Težave na hrvaško-bosanski meji

Oktobra 2009 je Ćehajić želel prečkati hrvaško-bosansko mejo, a na hrvaški meji so pri kontroli ugotovili, da je zanj razpisana tiralica. Ćehajić jim je pokazal odredbo o umiku pripora, za katero trdi, da jo je Škoberne prinesel na sestanek v Samobor. A na odredbi, ki jo je imel, je pisalo 5. 11. 2008, medtem ko je na tiralici, ki se je izpisala na računalniku hrvaških policistov, pisalo 28. 5. 2009. "Po preverjanju, ki je trajalo pol ure, mi je policist povedal, da lahko grem, ker so tako rekli na sodišču v Celju. Drugi dan mi je moj znanec rekel, da sem imel srečo, ker je bil ta dan dežuren sodnik Milko Škoberne,“ piše Ćehajić.

Med čakanjem na razplet se je Ćehajić odločil, da se bo konec septembra 2010 vrnil v Slovenijo in sam rešil zadevo, tudi če bo takrat tiralica še vedno razpisana. To je povedal tudi svojemu znancu in ga tudi večkrat prosil, naj sodnika vpraša, zakaj ni nobenega odgovora na njegove vloge. "Dobil sem odgovor, da na sodišču nima nihče hrbtenice, da zaustavi ta postopek in da ne bom dobil odgovora. Če bi mi predsednica senata odgovorila, bi po zakonu morala odgovoriti pozitivno, ker ji zakon dopušča, da ne odgovori, tega tudi ni storila,“ piše.

Zahtevali so več denarja

Konec 2010 je znanec poklical Ćehajića in mu dejal, da je s sodnikom vse dogovorjeno, da pa naj pošlje še neko dokumentacijo, kar je Ćehajić tudi storil. “Znanec me je poklical v petek, 12. novembra 2010. Povedal mi je, da je zoper mene odrejen pripor in ukinjena mednarodna tiralica, a da bom dobil odločbi naslednji teden po pošti,“ piše Ćehajić.

Čez nekaj dni mu je znanec dejal, da to, kar je sodnik Milko Škoberne naredil, stane 50 tisoč evrov. Dogovorjeno naj bi bilo tudi, da bo razpisana obravnava in če bo Ćehajić priznal krivdo, bo dobil dve leti zapora in štiri leta pogojne kazni. Tak naj bi bil dogovor z državnim tožilcem in predsednico senata. To bi stalo še dodatnih 50 tisoč evrov. Ko mu je Ćehajić rekel, da je to preveč denarja glede na to, da ni kriv, naj bi mu znanec dejal, da je takšnih, ki jih je treba podkupiti, več.

18. novembra 2010 je od znanca dobil SMS-sporočilo "Pokliči.“ Ko ga je poklical, naj bi mu znanec dejal: "Dal sem te na zvočnik, ker so z mano prijatelji. Danes si dobil pošto, kdaj misliš dati denar?“ Ćehajić je razložil, da ima denar v BiH. Takrat naj bi se v telefonski pogovor vpletel Škobernetov sosed. Ćehajiću je dejal, da je treba plačati državnega tožilca, predsednico senata in namestnika predsednika sodišča. Takrat naj bi mu tudi dejal, da bo naslednji dan tiralica za Hrvaško in BiH ukinjena in da gre lahko po denar. Ko bo dal 50.000 evrov, bo ukinjena tudi za EU.

Kot je znano, se je Ćehajić na koncu odločil, da spiše svojo plat zgodbe in pismo pošlje na različne elektronske naslove. Več o preiskavi ...