Čeferin: Škandal brez primere

Po objavi dokumenta, ki razkriva, kako so se direktorji SCT, Primorja in Vegrada, Ivan Zidar, Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak dogovarjali s Tomažem Žibertom iz komisije, ki je odločala, kdo bo dobil 20 milijonov evrov težak posel izgradnje kontrolnega stolpa na Brniku, smo zaprosili za komentar njihove odvetnike. Žibertov zagovornik, Savo Pečenko, vsebine dokumentov ne komentira. Za 24ur.com je povedal le, da je njegova stranka še vedno v priporu. Črnigojev odvetnik, Gorazd Fišer, je na dopustu, in sicer do 25. februarja. Na dopustu je tudi odvetnik Ivana Zidarja, Aleksander Čeferin, zato je v imenu odvetniške družbe, ki zastopa Zidarja, afero komentiral Peter Čeferin.

Poudaril je, da uhajanje in objavljanje podatkov iz policijskih, tožilskih in sodnih spisov, ni samo škandal brez primere, ampak je tudi kaznivo dejanje. Zato pričakuje od ustreznih državnih organov, da bodo ukrepali. „Gospod Zidar sam pa bo preko naše pisarne sodno, tako odškodninsko kot kazensko ukrepal zoper vse tiste, ki širijo o njem in njegovem delu izmišljotine,“ je še dejal Čeferin.

Peter Fašun zagovornik Hilde Tovšak je v odzivu zapisal: "Preiskovalni postopek je tajen in namenjen temu, da se zberejo dokazi, ali je nekdo storil kaznivo dejanje ali ne. Dokumenti, zbrani v postopku, so tajni in njihovo razkrivanje pomeni kaznivo dejanje."

V SCT-ju so objavo dokumentov tožilstva označili kot nezakonito. "Takšno ravnanje tožilstva oz. kriminalistične policije je nezakonito in predstavlja nedopusten poseg v moralno integriteto oseb, obdolženih v predkazenskem postopku," so zapisali v sporočilu. Obenem pojasnjujejo, da obdolženci glede na določbe zakona o kazenskem postopku v predkazenskem postopku ne smejo dajati nobenih izjav in komentirati dejanskega stanja. "Vsekakor pa ti dokumenti v javnost iz tožilstva ali uprave kriminalistične policije niso mogli priti sami. Očitno je, da jih je nekdo iz tožilstva ali policije nezakonito izročil nepooblaščenim osebam ter tako omogočil dostop do teh dokumentov sredstvom javnega obveščanja," so prepričani v SCT.

MNZ zavrača odgovornost

Ministrstvo za notranje zadeve in policija sta v sporočilu za javnost pojasnila, da je policija kazensko ovadbo skupaj z vsemi prilogami predala pristojnemu državnemu tožilstvu. Kot še pojasnjujejo je stopnja tajnosti, s katero so bili označeni nekateri dokumenti oziroma priloge, prenehala s trenutkom podaje kazenske ovadbe v skladu z Zakonom o tajnih podatkih. V skladu z določili Zakona o kazenskem postopku imajo pravico do seznanitve s kazensko ovadbo in vsemi prilogami vsi osumljenci in njihovi zagovorniki.

Na razkritje dokumenta tožilstva pa se je kritično odzvala tudi predsednica LDS Katarina Kresal. Kot je poudarila v sporočilu za javnost, je postopek, ki teče, tajen, in če dokumenti, ki niso javni, na tak način prihajajo v medije, to meče čudno luč na celoten postopek. "Bojim se, da s tem še ni konec napak in da v tem postopku na koncu zaradi napak še tisti, ki so morda storili kazniva dejanja, za njih ne bodo obsojeni," je zapisala Kresalova.

Za električarja svak

Dokument razkriva, da je Tomaž Žibert, ki je v komisiji odločal, kdo bo gradil letališki stolp, SCT in Primorju obljubil posel, če bosta v ponudbo vključila električarja po njegovem izboru. V nadaljevanju se je izkazalo, da gre za Žibertovega svaka. Ker sta SCT in Primorje ponudbi že oddala, ju je bilo treba zamenjati z novima. Dogovarjanje o zamenjavi ponudb sta z Žibertom vodila Borut Farčnik za Primorje in Ivan Demšar iz SCT.

Žibertov svak Janez Bidovec je za 24 ur dejal, da pri vsej zadevi po njegovem mnenju ni nič spornega, pa čeprav je njegov svak v komisiji. Gradbenikom je pač dal svojo ponudbo, ker z njimi sodeluje že vrsto let. „Mi na natečaju niti nismo mogli sodelovat, ker smo samo lahko nekomu kooperant. Ne vidim problema, ponudbe smo imeli tudi pri drugih.“

Zidar in Črnigoj sta, kljub temu da sta vedela, da je rok za oddajo ponudb potekel, od svojih podrejenih zahtevala, naj spremenijo ponudbo v delu, ki se nanaša na zahtevek Tomaža Žiberta za vključitev elektroinštalaterja v takšni obliki, da bodo izbrani kot glavni izvajalci za izvedbo projekta.

Zidar se je o zamenjavi ponudbe tudi večkrat pogovarjal s podrejenim Demšarjem. Ta je med drugim Zidarju pojasnil, da bi v primeru, če bi SCT že v prvi ponudbi navedel tega podizvajalca, moral dvigniti ceno za 500.000 evrov. Zidar pa mu je odgovoril: ''Ja, no, pa bi drugje znižal, no.'' Več o tem ...

Na osnovi prisluhov je tožilec med drugim ugotovil, da Ivan Zidar jadikuje, da je poteza zamenjave (dela) ponudbe preveč nevarna, s čimer se v bistvu njegov sogovornik strinja, a mu prikazuje tudi njen ugodni poslovni vidik. V prisluhih pogovora med Zidarjem in Črnigojem je moč slišati, kako Črnigoj na vse kriplje prepričuje Zidarja, naj vključijo v novo, spremenjeno ponudbo zahtevanega podizvajalca električarja, čemur se v pogovorih Zidar vseskozi upira, češ da bo to odkrito in objavljeno na prvih straneh časopisov. Kljub temu so ponudbe spremenili in Žibert jih je 7. januarja letos zamenjal, posel pa naj bi dobila SCT in Primorje. Sledil je pogovor s šifro CRNI.

'Tone - general naš'

V zgodbo družba Vegrad iz Velenja, na čelu katere je ena od osumljenih Hilda Tovšak, vstopi sredi januarja. Iz dokumenta je moč razbrati, da so 17. januarja letos prestregli telefonski pogovor med osumljenim Tomažem Žibertom in osebo iz Vegrada. Ta je Žiberta povprašala o novostih glede kontrolnega stolpa na Brniku, saj so na razpis poslali dopolnjeno ponudbo. Že dan kasneje je Žiberta poklical Srečko Gabrič, kočevski podjetnik, in pojasnil, da ga je kontaktiral Tone. Hilda ga namreč preko Toneta sprašuje o informacijah. Žibert je nato Gabriču pojasnil, da je Tone ''general naš''. Kot eden od posrednikov se torej omenja tudi brigadir Tone Krkovič. Žibert je Gabriču odgovoril, da je bil nad ponudbo Vegrada razočaran, da je pričakoval, da bo ponudba bolje narejena.

Pomembna vloga kurirjev

Kot je razvidno iz zahteve za preiskavo vrhovnega državnega tožilstva so torej pomembno vlogo odigrali tako imenovani kurirji, ki so pripeljali tudi do Toneta Krkoviča. Ta je za 24ur sicer vsakršno vpletenost v zadevo zanikal. Povedal je, da vseh teh izjav in zapisov ne pozna in ne more komentirati. Krkovič je naveden med pričami, ki jih je v tej gradbeni aferi treba zaslišati, vendar kot trdi, za pričanje še ni prejel nobenega vabila.

Še isti dan, 23. januarja, sta se Gabrič in Žibert dogovorila za sestanek v Kranju. Čez nekaj ur sta se znova slišala. Iz Gabričevega telefona se je zaslišal ženski glas: ''Ja, Hilda Tovšakova. Kje ste?'' V Kranju so so se dobili okoli 18. ure. Gabrič je Žibertu izročil modro mapo. Tožilec je sicer ugotovil, da kljub vsem prikritim ukrepom, niso zaznali, kaj je bilo v tej mapi.

"Motivacija" Hilde Tovšak

Predmet izročitve je bil lahko edinole denarni znesek, ki ga Žibert vseskozi metaforično opredeljuje z besedo "motivacija". Zagotovo ni šlo za denarni znesek v neki prav trivialni višini, če se je srečanja zaradi predaje motivacije udeležila sama predsednica uprave Vegrada Tovšakova, je ob zaključku 15. strani dolge zahteve za preiskavo, še napisal tožilec.
6. februarja je bil stolp obljubljen Vegradu.

Naslednji dan je Žibert poklical Gabriča in ga vprašal, kakšni so bili komentarji. Gabrič mu odgovori: ''Super, hvaležna, hvaležna.'' Pojasnil je še, da ni pokvarjena. Žibert pa je rekel, da upa, da se bo držala dogovorov.

Izvenobravnavni senat odločil glede Črnigoja

Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je odločil glede odreditve pripora Črnigoja, ki se mu očita storitev kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril. Kako se je senat odločil, zaenkrat ni znano. Okrožno sodišče vsebine odločitve namreč ne more posredovati, dokler ne prejme potrdila, da so stranke v postopku o odločitvi sodišča obveščene. Vsebine odločitve prav tako ni razkril Črnigojev pravni zastopnik Gorazd Fišer, saj je, kot je dejal, na dopustu.

Dušan Črnigoj je v torek stopil pred preiskovalno sodnico. Po zaslišanju je okrožni državni tožilec zaradi koluzijske nevarnosti predlagal odreditev pripora, a sodnica pripora ni odredila. Črnigoj je sicer v sredo ostal brez imunitete, ki mu pripada kot državnemu svetniku. Tako se je namreč na predlog vrhovnega državnega tožilstva odločil državni svet. S tem je dobilo tožilstvo zeleno luč, da proti Črnigoju uvede kazenski postopek.