Slovenija

Čedalje več nesreč v gorah

Ljubljaana, 17. 01. 2010 10.57 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Lani je bilo v Sloveniji največje število gorskih nesreč in tudi vseh opravljenih intervencij, ki so jih doslej v posameznem letu opravili gorski reševalci v zgodovini reševanja.

Reševanje poljskih planincev na Mangartu-2
Reševanje poljskih planincev na Mangartu-2 FOTO: Lado Mrakič, GRS Bovec

V primerjavi z letom 2007, ki je po vremenu in obisku v gorah bolj primerljivo z 2008, je bilo lani za deset odstotkov več nesreč. Lani je bilo v 389 nesrečah, v katerih so posredovali reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije, poškodovanih 459 ljudi.

Med njimi je bilo 234 tipičnih gorniških nesreč, kar predstavlja 62 odstotkov vseh posredovanj gorskih reševalcev, 152 ljudi pa se je poškodovalo pri delu ali drugih športnih aktivnostih v gorah. Med rešenimi je bilo 171 nepoškodovanih, obolelih ali poškodovanih je bilo 217, 31 je bilo pogrešanih, iz gora pa so prinesli 46 mrtvih oseb.

Gorski reševalci iz leta v leto opažajo, da je vse več poškodovanih pri aktivnostih v zraku (tu so predvsem nesreče jadralnih padalcev) ter pri gorskem kolesarjenju, pri vodnih in drugih športnih aktivnostih pa v zadnjih treh letih ostaja število približno enako.

Vzrok za nesreče je neizkušenost

Po besedah predsednika Gorske reševalne zveze Slovenije Miroslava Pogačarja, je bila med ponesrečenimi večina slovenskih državljanov. "Skozi vsa zadnja leta pa opažamo, da se odstotek ponesrečenih tujcev v naših gorah vrti okrog 25," še pravi Pogačar. Glavni vzroki pri nesrečah tujcev so neizkušenost, nepoznavanje terena in bolezen.

Največ nesreč so zabeležili na postajah Gorske reševalne službe v Tolminu, Bovcu in Bohinju. Tolminski reševalci so lani posredovali kar 69-krat. Polovico vseh akcij na svojem območju opravijo z reševanjem ponesrečenih z jadralnimi padali.

Po številu akcij in porabljenih urah reševanja pa tolminski gorski reševalci opravijo 17,7 odstotka vsega reševalnega dela v celotnem slovenskem prostoru. Za tretjino vseh nesreč v gorah so krivi zdrsi, za petino nepoznavanje terena, sledijo pa izčrpanost ter neprimerna obleka in obutev.

V lanskem letu so reševalci v različnih reševalnih akcijah porabili 7426 ur v 322 reševalnih akcijah, v katerih je sodelovalo 2455 reševalcev. V iskalnih akcijah, ki jih je bilo manj kot leto poprej, je bilo opravljenih 3431 ur v 64 iskalnih akcijah, v iskanja pa je bilo skupno vključenih 746 reševalcev.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

srecnii
17. 01. 2010 22.43
Tonček Balonček
17. 01. 2010 18.26
Miran Stanovnik-Puščavski lisjak, se vsako leto na reliju Pariz-Dakar, pa anj bo v Afriki ali J. Ameriki, polomi, pa nič ne plačuje! Tudi Humarja so stalno reševali po vsem planetu, zakaj spet ta delitev na posebne in navadne državljane! A če zatavam v popolni opremi je v redu, eč pa v japankah, pa ni? A ni največji uspeh, da brez opreme splezaš v rekordnem času gor in dol, po možnosti brez varovanja, le v gatah in vrečko magnezije (v skali npr.). ! Seveda, če padeš, te ni treba reševati....
zagi12
17. 01. 2010 18.24
KOT ŽE PREGOVOR PRAVI:GORA NI NORA NOR JE TIST KO GRE GOR!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
zagi12
17. 01. 2010 18.22
TONCEK TI PA TVOJATEORIJA A SI BIL ZE GDAJ VGORAH LOOL D
haaaahahahaha
17. 01. 2010 17.45
Če gre v natikačih na Triglav , pol druzga kot nesreče ne moreš pričakovat .
User437750
17. 01. 2010 17.30
Veliko manj nesreč bo ko bo vsak ponesrečenec plačal svoje reševanje iz svojega žepa. Smilijo se mi gorski reševalci, ki so zaradi lahkomiselnosti posameznikov večkrat izpostavljeni nevarnostim.
User455863
17. 01. 2010 15.41
Tudi gore zahtevajo svoj davek.Ali je večji,ali manši,kot državni,naj pa vsak sam presodi.
Tonček Balonček
17. 01. 2010 14.33
Povezave pač tu ne smemo objaviti!
Tonček Balonček
17. 01. 2010 14.15
Če je komu jasno, od kod te številke, je v redu, ampak za vsak slučaj naj tisti, ki ga zanima, kako o gre, naj pogleda še na naslov grzs Prosim za komentar!
User485125
17. 01. 2010 13.48
kaj pa lezejo tam ki jim ni mesto! po tem snegu in mrazu se doma čaj pije
Tonček Balonček
17. 01. 2010 13.20
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov. Njena osnova je matematična statistika, ki je veja uporabne matematike. V statistični teoriji naključnost in negotovost opišemo v okviru teorije verjetnosti. Ker je naloga statistike izluščiti »najboljšo« informacijo iz razpoložljivih podatkov, jo nekateri uvrščajo v teorijo odločanja. Statistične metode temeljijo na teoriji verjetnosti. Osnovni koncepti so populacija, vzorci ter vzorčenje te in verjetnost domnev. Izhodišče za statistično delo je zbiranje podatkov, bodisi s pomočjo anketiranja bodisi s pomočjo sistematskega opazovanja, temu pa sledi povzemanje s pomočjo opisne statistike. Statistika se ukvarja z obdelavo, analizo, predstavitvijo množičnih pojavov v znanosti, gospodarstvu, industriji, kmetijstvu, zdravstvu, socialnem življenju, šolstvu, biologiji, prometu, trgovini, varstvu okolja in vseh geografskih vedah. Statistična obdelava podatkov oblikuje podatke na način, po katerem je mogoče priti do predstave o večji populaciji, ki jo predstavlja vzorec! Zgornji članek je karikatura napačnega slklepanja, zaključkov in napotkov, ki naj bi temeljili na podatkih in njih obdelavi! Pogrešam podatke, tazgdelne po krajevnih skupnostih. Najmanj ponesrečenih je bilo Mongolcev in Eritrejcev. Kje so poerirani podatki, če vemo, da je seveda med obiskovalc največ Slovencev? Kdo zajema podatke o tem, koliko je v naših hribih in kje, drugih? Npr. Madžarov, hrvatovitd. Pa saj to sploh ni pomembno!