
Na današnji konferenci Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Kranju je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč izgube čebel označil za alarmantne in opozoril, da lahko slovensko čebelarstvo brez identificiranih vzrokov za izgube zamre. Leta 2008 je bilo v Sloveniji namreč okoli 170.000 čebeljih družin, po hudem zimskem propadu jim je v letu 2009 število uspelo dvigniti na 150.000 do 160.000, letos pa so čez zimo spet padli na 100.000 družin.
V Sloveniji letno proizvedemo od 2000 do 2500 ton kakovostnega medu, glavno sezono čebelje paše pa predstavljata maj in junij. Cvetenje akacij je že pri koncu in nadaljevanje slabega vremena lahko povzroči, da tega sortnega medu letos v Sloveniji ne bo, čebelarji pa zaradi vremena ne bodo mogli nadomestiti izgubljenih čebel.
Raziskave nacionalnega inštituta za biologijo potrjujejo podobno izgubo kot pred dvema letoma. Gre sicer za globalni pojav, pri nas pa so najbolj prizadete obalno-kraška, goriška in ljubljanska regija. Na inštitutu so ugotovili, da na število izgubljenih družin najbolj vplivajo nadmorska višina, bližina intenzivnega kmetijstva ter čas in število zatiralnih ukrepov proti varojam.
Porušeno ravnovesje na čebele hitreje vpliva
Lučka Kajfež Bogataj z biotehniške fakultete pravi, da se čebelam dogaja isto kot ljudem, le da porušeno ravnovesje na čebele vpliva hitreje. Človek je s svojim vplivom na okolje povzročil spremembe živalske fiziologije, spremenil čas cvetenja nekaterih rastlin in življenjski ciklus zajedalcev in škodljivcev.
Čebelarji bodo zaradi naštetega 22. maja v Velenju začeli kampanjo za zaščito čebel, na to temo pa bodo spregovorili tudi na mednarodnem forumu konec septembra v Ljubljani. Slednji bo ob podpori svetovne čebelarske organizacije Apimondie sicer posvečen apiterapiji in kakovosti čebeljih produktov.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.