'Če želimo zdravo pitno vodo, potem morajo biti naši vodni viri zaščiteni'

S predlaganimi spremembami bodo po njihovem mnenju dovoljene nekatere izjeme, po katerih bi bila na vodovarstvenih območjih lahko dovoljena gradnja in delovanje naprav, namenjenih proizvodnim dejavnostim, v katere so lahko vključene tudi nevarne snovi in za katere je potrebno okoljevarstveno soglasje. Na vodnih in priobalnih zemljiščih tako predlagane spremembe omogočajo na primer gradnjo poslovnih objektov, parkirišč, stavb za promet itd., so zapisali v sporočilu za javnost. "Menimo tudi, da tako vsebina kot tudi način uveljavljanja tovrstnih sprememb zakona o vodah kršita evropsko vodno direktivo," so izpostavili na današnji novinarski konferenci. 

Prepričani so, da je nedopustno, da se spremembe zakona o vodah sprejemajo po skrajšanem postopku z oznako, da gre za manj pomembne spremembe predpisov. "Vsakršne spremembe, ki lahko vplivajo na stanje voda v Slovenji, ne morejo in ne smejo biti označene kot manj pomembne. Menimo, da je takšen predlog nezakonit, in zahtevamo redni zakonodajni postopek ter tehten, strokoven in natančen razmislek o predlaganih spremembah in njihovih dolgoročnih posledicah za kakovost življenja vsakega izmed nas." Jutri naj bi o teh spremembah namreč že razpravljal Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor.

Kot primer so na današnji novinarski konferenci podali Kanal ob Soči. Menijo, da bi spremembe zakona omogočile legalizacijo do sedaj nelegalne prakse v zvezi z oskrbo več kot 1000 prebivalcev s pitno vodo. V vodarni Močila so več let brez ustreznega vodnega dovoljenja uporabljali vodni vir v neposredni bližini parcelne meje industrijskega območja cementarne, ki je pravzaprav črpališče tehnološke vode. Če bodo predlagane spremembe zakona o vodah sprejete, se bo to stanje legaliziralo, z ničimer pa ne bodo prispevale k boljši kakovosti pitne vode za prebivalce. Bodo pa spremembe odprle možnost, da se lahko to popolnoma legalno ponovi kjer koli v državi, na katerem koli vodovarstvenem območju, so dodali. 

"Če bi Salonit Anhovo, Eternit ali Termit v Moravčah vprašal, kakšna je možnost onesnaženja voda, bi zagotavljali, da to pod nobenim pogojem ni možno. Ko pa pride do onesnaženja, je storjeno vse, da bi posledice prikrili in se izmaknili odgovornosti. To spremembo zakona hočemo preprečiti. Kajti če se uzakoni, bo samoumevnost čiste, predvsem pa pitne vode ostala samo še spomin," je dejal Uroš Macerl iz Eko kroga. 

"Okoljska zakonodaja mora ohraniti vse varovalke in ne sme dopuščati izjem. Če želimo zdravo pitno vodo, potem morajo biti naši vodni viri zaščiteni. Preprosto ne smemo dopuščati niti najmanjše možnosti, da nevarne snovi vstopijo v vodne vire, zato na vodovarstvenih območjih ne moremo imeti proizvodnje z nevarnimi snovmi ali odlagališč odpadkov," pa meni Miha Stegel iz civilne iniciative Danes. 

Nevladne organizacije zato poslance pozivajo k umiku predlaganih sprememb zakona o vodah ter ohranitvi vseh varovalk za zaščitno vodnih virov brez vsakršnih izjem. 

Tudi v Levici poudarjajo, da vlada s predlagano spremembo drugega odstavka 69. člena "nedopustno posega v zakon o vodah. Z določbo, ki ni bila predmet javne obravnave in se je v zakonu znašala naknadno, omogoča pristojnemu ministru izjemo od zakonske prepovedi proizvodnih naprav in postavljanja odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih." 

Prepričani so, da gre za "nesprejemljiv predlog, ki bi bistveno poslabšal varovanje voda v državi, v primeru nesreč pa je lahko ogrožena tudi ustavno varovana pravica do pitne vode iz 70. a člena Ustave RS." Zato predlagajo, da se sporna določba črta. 

Na ministrstvu se ne strinjajo

Na ministrstvu se s trditvami civilnih iniciativ ne strinjajo. Kot so sporočili, ima vodovarstveno območje v svoji strukturi več različnih stopenj varovanja v obliki različnih vodovarstvenih pasov, ki so lahko tudi zelo prostorsko obsežni ter lahko pokrivajo tudi območja celotnih mest in varujejo pitno vodo z različnimi načini in stopnjami varovanja za različne objekte. Prav tako se za potencialno nevarne gradnje vedno predpiše še posamična analiza tveganja.

"Danes je mnogo nevarnih objektov lociranih na območjih vodovarstvenih pasov, ne nazadnje je skoraj pol Ljubljane na območju vodovarstvenih pasov Ljubljanskega polja in je vse odvisno od tehnologije procesov, ki jih tam opravljajo. Primeri nesreč pa se tudi dogajajo in tudi za te primere obstajajo načrti in dokumenti, po katerih je treba ravnati, da se prepreči kakršnokoli onesnaženje virov pitne vode," so navedli.

Dodali so, da spremembe na področju priobalnih pasov ne prinašajo nič novega z vidika preverjanja pogojev za gradnjo, saj je bilo na priobalnem pasu že sedaj možno graditi, če so bili izpolnjeni določeni pogoji. Zdaj se spreminja samo postopek in prenaša raven preverjanja izpolnjevanja pogojev za gradnjo na priobalnem pasu z vlade na direkcijo za vode. Menijo, da bo direkcija kritično in učinkovito, predvsem pa hitreje, kot je to počela vlada do sedaj, preverjala izpolnjevanje vseh teh pogojev.

Nov predlog zakona o vodah bo torej po njihovem mnenju razbremenil vlado in s tem omogočil hitrejše reševanje vloženih predlogov oz. vlog, kar za stranke - predlagatelje - posledično pomeni, da se v luči odprave administrativnih ovir skrajšujejo oz. ukinjajo dosedanji dolgotrajnejši postopki sprejema uredbe na vladi, hkrati pa se stranke s tem istočasno tudi finančno in časovno razbremenjuje.

S predlaganim zakonom se dopolnjuje in spreminja tudi poraba sredstev sklada za vode, in sicer tako, da se sredstva sklada lahko uporabijo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda, vendar zgolj v primerih, ko sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov.

Uvaja se postopek, ki je preglednejši, saj omogoča izvajanje cenovne politike na področju upravljanja z vodami v skladu s prejeto evropsko politiko do voda, ki zahteva od države članice povračilo stroškov za vse naloge, povezane z upravljanjem z vodami, so dodali.