'Če vnetnih, luščečih se sprememb ne zdravimo, lahko vodijo v kožnega raka'

Čeprav je koža največji organ našega telesa, ki ga gledamo vsak dan, pa kožnega raka pogosto spregledamo ali pa znamenju, ki ga opazimo, ne posvečamo pozornosti. A dejstvo je, da je kožni rak med vsem raki po številu na prvem mestu v Sloveniji, je pojasnil dermatovenerolog in flebolog Boris Kralj: "Ko analiziramo raka po spolu, je pri moških prvi rak prostate, drugi rak kože, pri ženskah pa je na prvem mestu kožni rak."

Večina kožnih rakov je ozdravljiva, sploh če je rak zgodaj diagnosticiran in zdravljen

Obstaja več oblik kožnega raka. Bazalnocelični in ploščatocelični sta najpogostejša, maligni melanom in sarkom pa sta redkejša, a sta bistveno agresivnejša. Slednja sta lahko usodna, če ju ne opazimo pravočasno. "Primerov najnevarnejšega kožnega raka, malignega melanoma, je v Sloveniji med 500 in 600 na leto. Za to obliko je značilno, da je možnost preživetja, če raka odkrijemo in odstranimo v zgodnjem stadiju, 100-odstotna, če pa v nekoliko pozni fazi, lahko živimo zgolj še leto ali nekaj več," je izpostavil primarij dr. Kralj.

Kot kažejo številne raziskave, je kožni rak povezan s sprožitelji, denimo s prekomernim sončenjem oziroma prekomernim izpostavljanjem UV-žarkom. Najpogostejše oblike bazalnoceličnega in ploščatoceličnega raka so zato na obrazu, čelu, pleši, uhljih, ramenih in zgornjih okončinah, torej na delih, ki so najbolj izpostavljeni soncu, je razložil primarij Boris Kralj in dodal: "Seveda pa pri obliki malignega melanoma igrajo pomembno in močno vlogo tudi genetski faktorji, ta oblika raka pa je lahko kjerkoli, tudi v pazduhah, pod nohti, v lasišču ..."

 Okvare kože zaradi prekomerne izpostavljenosti soncu lahko vodijo v obliko kožnega raka

UV-žarki oziroma žarki sončne svetlobe so različnih valovnih dolžin, ki dosegajo Zemljino površino in s tem tudi nas oziroma našo kožo. UVA-žarki povzročajo rdečine in opekline, medtem ko so UVB-žarki škodljivi za kožo, saj povzročajo okvare celic, s tem pa povzročajo posledice na koži. "Te so lahko izražene v različnih oblikah, denimo kot suha, obarvana ali neelastična koža. Pri prekomerni izpostavljenosti se pojavijo tudi okvare, ki jih imenujemo solarne keratoze. To so vnetne, luščeče se spremembe, ki se ne zacelijo in pomenijo stanje pred rakom. Če jih ne zdravimo, vodijo v obliko kožnega raka," je opozoril dr. Kralj.

Čeprav ima sonce tudi dobre učinke – greje nas in nam pomaga tvoriti D-vitamin – se zaradi tega ni treba sončiti, pravi dermatovenerolog Boris Kralj: "Ne sončite se med 11. in 15. uro. Če ste na plaži pred 11. in po 15. uri, pa se zaščitite s kremo z zaščitnim faktorjem med 30 in 50, odvisno od tega, ali imate temno ali svetlo polt. Prav tako se namažite, ko smučate, ko ste v hribih ali delate na vrtu." Kožo pred soncem dobro ščiti tudi primerna obleka.

Ali se Slovenci dovolj izogibamo soncu oziroma se primerno zaščitimo pred njegovimi škodljivimi vplivi, nas je zanimalo. Dr. Kralj je povedal, da je stanje boljše, kot je bilo pred leti. A po njegovih besedah določeni ljudje še vedno ne odstopajo od prepričanja, da je temna obarvanost kože lepa. Ti se bodo lahko že pri 40 letih soočali s posledicami, kot so 'postarana' koža, solarne keratoze, kirurški posegi in večje tveganje za kožnega raka. "Kot pri vseh stvareh imamo tudi pri sončenju 'skrajneže' – ljudi, ki so v stalnem strahu pred posledicami, in ljudi, ki sploh ne upoštevajo priporočil," je dodal sogovornik.

Kako je videti kožni rak? 

Bazalnocelični rak je videti kot tvorba belkaste, porcelanaste barve s številnimi žilicami, ki raste, v centru pa deloma razpada kot ranica in se dokaj hitro širi – lahko v enem ali nekaj mesecih. Njegovo širjenje oziroma metastaze so zelo redke, ker ga v današnjih časih običajno odstranijo dokaj hitro, preden metastazira. Je najbolj razširjena oblika kožnega raka, je pojasnil dr. Kralj. 

Ploščatocelični karcinom je običajno videti kot ranica, zadebelitev, luščeča tvorba nad kožo neostrih mej, ki prav tako hitro raste, redko srbi in se ne zaceli, niti če ga mažemo z mazili. "Njegovo širjenje je nekoliko agresivnejše, možnost širitve metastaz je velika, če ni odkrit dovolj zgodaj," je opisal sogovornik.

Najnevarnejši kožni rak je maligni melanom. Nastane lahko iz znamenja ali na zdravi koži. Zanj je značilno, da relativno hitro raste, kar je opazno v mesecu, dveh ali treh, spreminja obliko, izgublja simetrijo, običajno je temne barve, v zgodnji fazi redko srbi ali krvavi. "Ko nastane ranica ali krvavi, je običajno že v pozni ali zamujeni fazi. Poznavanje in opazovanje znamenj sta zato pomembno za preventivo. Za prepoznavanje malignega melanoma so ključna opazovanje: simetrije, barve, spreminjanja velikosti in simetričnosti spremembe tvorbe," je poudaril dr. Kralj.

Kdaj je treba k zdravniku?

Kot je pojasnil dr. Kralj, znamenja, ki so simetrična in ne spreminjajo oblike ter barve, niso nevarna. Če pa na njih opazimo spremembo ali se znamenje na koži pojavi na novo in je nesimetrično, potem je treba ukrepati in pokazati spremembo zdravniku. "S pregledom – povečavo, dermatoskopijo – lahko postavimo diagnozo malignega melanoma. Če sumimo na to obolenje, potem znamenje vedno odstranimo kirurško. Tkivo pošljemo na histološko preiskavo. Pri poznih oblikah malignega melanoma sta potrebni tudi odstranitev bezgavk, ki so lahko prizadete, in njihova histološka analiza," je opisal sogovornik, ob tem pa še opozoril, da so oboleli za malignim melanomom lahko tudi zelo mladi, denimo 20-letniki, kar pomeni, da je treba znamenja in kožo začeti spremljati že v mladih letih.

Po besedah dr. Kralja se je v zadnjih desetletjih zaradi akcij zdravnikov, zlasti dermatologov in onkologov, število poznih oblik malignega melanoma zmanjšalo, saj ga zgodaj diagnosticirajo in samo dva manjša kirurška posega pomenita ozdravitev. "Danes je tako ozdravljenih skoraj 90 odstotkov zgodnjih oblik, pred desetletji pa je bilo obratno, pravočasno odkritje večine malignih melanomov je bilo zamujeno, kar se je končalo z visoko stopnjo smrtnosti kmalu po potrditvi diagnoze," je dejal.

Kaj priporočajo dermatologi?

Opazujmo kožo. Spremembe, ki se luščijo, se ne celijo in spreminjajo obliko ali barvo, in znamenja, ki rastejo razmeroma hitro, pokažimo zdravniku. Resda se dogaja, da  ljudje zaradi tovrstnih priporočil opazijo 'sumljiva' znamenja in se na koncu izkaže, da niso nevarna, a so med njimi primeri, ki jim je obisk pri dermatologu reši življenje, je izpostavil dr. Kralj. Če smo v kakršnih koli dvomih, ali je znamenje rakavega izvora ali ne, ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku.

Brezplačnih pregledov zaradi covidne situacije letos ne bo

Slovenija je v okviru EU že več kot 12 let vključena v javnozdravstveni projekt Evropski dan boja proti melanomu (Euromelanoma Day), keterega cilj je preprečevanje in ozaveščanje o kožnem raku in nevarnosti sonca. Dan boja proti melanomu poteka vsako leto v spomladanskem času, med marcem in junijem. V sklopu tega projekta dermatologi klinično in dermatoskopsko preventivno pregledujejo kožo obiskovalcev v svojih ambulantah po Sloveniji. "Do predlani smo opravili med 300 in 400 brezplačnih pregledov znamenj letno, lani in letos pa zaradi covidnih ukrepov te akcije nimamo," je povedal dr. Boris Kralj, ki je koordinator projekta Euromelanoma Day. 

So pa razdelili brošure in plakate v ambulantah in lekarnah po vsej Sloveniji, v katerih je prikazan način opazovanja znamenj, navedeno je, kako prepoznati nevarna znamenja, ob tem pa opozarjajo na škodljive učinke prekomernega izpostavljanja soncu. Organizirajo tudi predavanja, objavljajo članke o tej tematiki in sodelujejo v izobraževalnih oddajah o kožnem raku na televizijah in radijih.