Gordana Živčec Kalan še vedno zatrjuje, da podjetje GaiaCell nima nobenega interesa vzdrževati zapuščenih vzorcev propadle Biobanke. Kot pravi, je takoj pripravljena zagotoviti varen transport vzorcev, če se javi kdo, ki je vzorce pripravljen prevzeti. Kot je povedala, imajo starši, katerih last so vzorci, zdaj dolžnost, da se odločijo, kaj bodo z njimi naredili. "Vzorci se hranijo v tekočem dušiku, ne gre za domače hladilnike. To vzdrževanje ni poceni. Potrebujemo certifikate, tehnologije, tekoči dušik, račun za elektriko je več tisoč," je ponovila. Prepričana je, da je, ko je poskrbela za zapuščene vzorce, ravnala pravilno in etično. Dodala je tudi, da so morali za vzdrževanje usposobiti osebje.
Nimajo pravne podlage, da izročijo vzorce staršem, če bi jih potrebovali
Kot poudarja, zdaj čakajo odgovor ministrstva, kako naprej, dokumenti o vzorcih so namreč zapečateni. Kot trdi, je material trenutno varen in ga lahko shranjujejo, a potrebujejo čimprejšnje dovoljenje države in odločitev staršev, kaj želijo v prihodnje. Nadaljevanje shranjevanja namreč zdaj postaja nevzdržno, pravi. Kot izpostavlja, Biobanka ni plačevala niti zavarovanja vzorcev. "Mi lahko varujemo vzorce, ne moremo pa jih zavarovati."
Ob tem je naslovila težavo, da če kdo od staršev danes potrebuje vzorec, so ga sposobni izročiti, a za to nimajo pravne podlage razpolaganja. Kot je ocenila, je to stanje nevzdržno. So pa svojo opremo pripravljeni dati v najem podjetju Celica, ki bi moralo glede na sklep javne agencije za zdravila prevzeti vzorce in jim nuditi podporo. Celica ponudbe zaenkrat ni sprejela. Ministrstvo za zdravje o zadevi odloča več kot en mesec in takšno stanje se ne more nadaljevati, je povedala. "Staršem naj že povedo, kako se lahko odločijo. A tako ne gre več naprej. V objektu ne morem imeti več lastnine druge osebe. Ta oseba pa so starši, ki so lastniki teh vzorcev."
Kot pojasnjuje, lahko staršem trenutno odgovorijo le, da so vzorci na varnem, ostalih informacij pa ne smejo dajati.
Koliko želijo za hrambo vzorcev?
Več staršev, kot se bo odločilo za shranjevanje vzorcev pri njih, cenejša bo hramba in vzdrževanje vzorcev, pravi. Ta trenutek so, kot je razkrila, postavili ceno 0,66 centa na dan z vključenim DDV. Če pa se bodo starši odločili, da bodo vzorce prenesli drugam, pa Živčec Kalanova pravi, da morajo sporočiti kam, saj da morajo oni preveriti, ali je ta subjekt upravičen do tega, da jim to izročijo.
Kot pravi, težko odgovori, kako dolgo je še pripravljena shranjevati vzorce pod temi pogoji, če ne bo odgovora države. "Težavna odločitev je, ker je v ozadju človeški material, ki je dragocen in tega ne moreš kar pustiti propasti. Po drugi strani pa črpamo lastna sredstva zaradi nečesa, kar sploh ni naša pristojnost ali obveznost." Državo zato poziva, da se čim hitreje odloči, ali imajo podlago za dostop do informacij o vzorcih, da lahko kontaktirajo starše, da se lahko ti odločijo, kako naprej. Kot še pravi, je njen cilj, da vzorci ostanejo v Sloveniji: "Če nekaj potrebuješ hitro, je dobro, da je blizu. Gre za vzorce slovenskih državljanov, zato je dobro, da so v Sloveniji."
Spomnimo
JAZMP je podjetju Celica 18. oktobra odredila nadomestno shranjevanje vzorcev tkiv in celic ter pripadajoče dokumentacije podjetja Biobanka, ki je pred stečajem. To mora Celici omogočiti podjetje GaiaCell, ki je vzorce in dokumentacijo prevzelo od Biobanke, podjetja, ki je v zadnjih 16 letih shranjevalo popkovnično kri in tkivo otrok.
Podjetje Celica se je na odločitev JAZMP nato pritožilo, saj meni, da je odločba neizvršljiva. Z Biobanko so pred časom podpisali pogodbo o nadomestnem hranjenju vzorcev v omejenem obsegu desetih standardnih škatel, kakršna je zmogljivost podjetja. Na JAZMP so potrdili, da so pritožbo Celice 30. oktobra odstopili ministrstvu za zdravje, obenem pa nadaljujejo inšpekcijske postopke v svoji pristojnosti.
Zgodba je tudi pod drobnogledom Policije, sporočili so, da na podlagi prijave preverjajo okoliščine v smeri obstoja morebitnih razlogov za sum različnih konkretnih kaznivih dejanj. Starši medtem razmišljajo o skupinski tožbi. Kdo konkretno pa je tisti, ki je odšel in vzorce zapustil? Biobanko je namreč, kot je poročal portal Necenzurirano, pred leti iz težav rešila švicarska družba, za katero se je skrival ustanovitelj Biobanke Miomir Knežević. Nato je Biobanka končala še v rokah srbskega lastnika Vincula Biotech Group s sedežem v Beogradu. Tudi tam med lastniki najdemo ime Miomir Knežević, ki ima v lasti slabe štiri odstotke Vincule. In taisti Miomir Knežević, pod katerim je Biobanka zašla v težave, je od aprila zaposlen v GaiaCell, tam pa je, glede na njegov profil na portalu LinkedIn, celo vodja znanstvenega oddelka.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.