V Sloveniji vsako tretjo novembrsko nedeljo zdaj že tradicionalno (letos štirinajstič) obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Kot so sporočili z Zavoda Varna pot, je slogan letošnjih aktivnosti Spominjajmo se preminulih, pomagajmo preživelim in ukrepajmo za boljšo zdravstveno oskrbo ponesrečencev. Čeprav je letošnje leto na neki način podrejeno ukrepom za zajezitev širjenja epidemije bolezni covid-19, pa so kljub temu pripravili številne aktivnosti po šolah, vrtcih, lokalnih skupnostih in državnih organih, organizirane pa so večinoma virtualno, ob tem sporočajo z zavoda.
So se pa ob tem v Zavodu Varna pot dotaknili tudi ponedeljkove novice, da je ljubljansko višje sodišče razveljavilo sodbo Janu Korošcu, ki je marca lani na Dunajski cesti v Ljubljani povzročil prometno nesrečo, v kateri sta umrla dva pešca. V času prometne nesreče je imel Korošec v krvi 2,1 promila alkohola, pa tudi različne prepovedane snovi.
"Ko nas kot posameznike in družbo zapusti zdrav razum, v državi pa desetletja ni in ni politične volje za učinkovito zakonsko ureditev področja alkohola in prepovedanih substanc v cestnem prometu, za lastno senco preračunljivosti ponikne še strokovna volja in znanje uradnikov, nas lahko vse le razžalosti. Bojim se dejstva, da je lahko na mestu dveh nedolžnih pokojnih pešcev kdorkoli izmed nas. Pa ne da je z gospodom, ki po poročanju medijev niti ni vedel, ali je pil ali se drogiral pred in med vožnjo ali po njej, nekaj narobe. On bo žal svoj delež odgovornosti po lastni presoji nosil v sebi. Nekaj je narobe z nami!" je zapisal predsednik zavoda Robert Štaba.
Po njegovih besedah kot družba nikakor ne bi smeli dopuščati, da "dvomi izpodrinejo bistvo dejanja". "Dva nedolžna človeka sta umrla, ostala na cesti, ker je povzročitelj odpeljal s kraja, pijan in pod vplivom drog. A njemu po slovenski zakonodaji ne zmoremo dokazati naklepa. Naklepa za kaj, dragi in 'lubi Slovenci'? V prenekaterih državah EU so že pred desetletjem iz zakonodaje varnosti cestnega prometa črtali izraz 'nesreča' in ga nadomestili z izrazom 'trčenje', kajti zavedajo se, da katastrofalno trčenje v navedeni prometni 'nesreči' nima ničesar skupnega s pojmovanjem nesreča!" je zapisal Štaba.
"Solze mi polzijo po licih, ko se mi izriše boj staršev in številnih drugih, ki so izgubili svoje bližnje zaradi alkohola in se izpostavili v javnosti zgolj in samo v dobro vseh nas. Spominjam se učiteljice Marjane, ki ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč leta 2009 na Prešernovem trgu v Ljubljani, pojasnila vsem dvomljivcem, zakaj nagovarjamo odgovorne in politike k spremembi zakonodaje in jih spodbujamo k ukrepom za večjo varnost, za dobro vseh: 'Včeraj se je prometna nesreča pripetila njim, danes nam, in ne želimo si, da bi se jutri pripetila vam.' Poleg njenega sina Petra sta v vozilu umrli še Tjaša in Nataša, hudo poškodovana pa je ostala Neja," je Štaba spomnil na prometno nesrečo, ki jo je prav tako povzročil pijani voznik.
Čeprav je od takrat minilo že 11 let in se je "zamenjalo že nekaj vlad, poslancev in uradnikov", zakonodaja ostaja bolj ali manj ista, je še opozoril predsednik Zavoda Varna pot. "Še vedno je polna lukenj, ruši vrednote, vzgojo, kulturo, medsebojno sožitje v prometu, spoštovanje, kvaliteto zdravja in svetost življenja. Predvsem pa v zadostni meri ne ločuje plevel od zrnja, objestnežev od normalnih voznikov, prekrškov od hudih kaznivih dejanj ..."
"V Sloveniji alkohol in droge niso vzrok za nastanek prometne nesreče"
"Na strokovnem posvetu, ki ga je Agencija za varnost cestnega prometa organizirala v državnem svetu, se spominjam uradnika, ki mi je hitel razlagati, da nas zelo podpira, vendar se moramo zavedati, da nas ne leva ne desna politična opcija pri alkoholu nikoli ne bosta podprli," nadaljuje Štaba in doda, "kot razlog je navedel podatek NIJZ, ki pravi, da preko 250.000 Slovencev prekomerno uživa alkohol, ti so volivci in politiki preprosto računajo na njihov glas."
Navedel je še primer pravnika, ki mu je razlagal, da ima Slovenija eno najmodernejših in najvišjih pravnih oblik zaščite državljanov že v ustavi in da primerljivih zakonskih rešitev, kot so v Veliki Britaniji, Nemčiji, Švici, Franciji, ne gre enačiti z našimi. "Če sem pri prvem uradniku razumel sporočilnost, ki ima v tranzicijskih državah najbrž še neki smisel, pa mi je razlaga drugega šla težje. Ker sem zaznal njegovo pravilno pravniško držo in relativno ambiciozno karierno vnemo, sem mu nemudoma ponudil priložnost in ga povabil na naše zasedanje na temo dobrih pravnih primerov s področja alkohola in varnosti cestnega prometa. 'Lahko boste predstavili naš model in drugim razložili, da so v pravni zmoti in živijo z nižjimi standardi pravnega sistema,' sem mu dejal. Od takrat še nisva bila v stiku."
In kje je izhodiščna razlika med državami? V Sloveniji alkohol in prepovedane droge, ne glede na stopnjo alkoholiziranosti in jasnega mnenja zdravstvene in psihološke stroke, niso vzrok za nastanek prometne nesreče. "O tem smo v zadnjem desetletju seznanili vsakega ministra za promet in pravosodje," je še jasen Štaba.
KOMENTARJI (174)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.