V teh dneh bo v večjem delu Slovenije velika toplotna obremenitev. V četrtek in petek, pa tudi ob koncu tedna, bo zelo vroče, nastanejo lahko vročinske nevihte.
Na Agenciji za varnost prometa (AVP) ob tem opozarjajo, da je vročinski val obremenilen tudi za voznike, zato svetujejo naslednje:
V parkiranem in zaprtem vozilu nikdar ne puščajte nikogar! Zelo hitro lahko namreč pride do vročinskega udara, za kar so še posebej dovzetni otroci in starejši. Temperatura otrokovega telesa se dviguje 3- do 5-krat hitreje kot temperatura telesa odrasle osebe.
Prezračite in ohladite vozilo, preden se odpeljete
Če je vaše vozilo parkirano na soncu, se v njem temperatura hitro lahko dvigne tudi na več kot 50 stopinj Celzija. Če se usedete v razbeljen avto, bo vročina na vas delovala zelo obremenilno, imela bo močan vpliv na vaše psihofizično stanje in lahko še poslabša zdravstvene težave ali povzroči utrujenost. Zato pred odhodom avto dobro prezračite in ohladite s klimatsko napravo. Ne ustvarjajte prevelikih temperaturnih razlik med zunanjim ozračjem in kabino vozila. Priporoča se temperaturna razlika okrog 10 stopinj Celzija.
Ne vozite dehidrirani
Vozniki motornih vozil naj imajo pri sebi vedno dovolj tekočine zase in za sopotnike. Zadostna količina vode je nujna tudi v primeru zastojev. Na avtocestah in hitrih cestah v primeru zastojev vedno ustvarite prostor za reševalni pas. Ta je nujen za pravočasen dostop intervencijskih služb.
Poskrbite za senčenje
Močni sončni žarki ter bleščanje lahko voznike motornih vozil, kolesarje in pešce za trenutek zaslepijo, s tem pa se pojavi tveganje za nastanek neljubih situacij. Poskrbite za primerno zasenčenje. Posebej pozorni bodite, če se zjutraj odpravljate proti vzhodu in zvečer proti zahodu, saj je tedaj bleščanje lahko najbolj moteče. Če uporabljate sončna očala, ne pozabite, da jih je pred predorom potrebno odstraniti.
So vaša stekla očiščena?
Pred odhodom na pot, posebej daljšo, dobro očistite tako zunanjost kot notranjost vetrobranskega stekla avtomobila, ob tem pa preverite količino tekočin v avtomobilu, poleg tiste za pranje stekla še hladilno in zavorno tekočino ter motorno olje.
Ste utrujeni? Nikar za volan
Tako na daljši kot na krajši vožnji je za vse udeležence v prometu ključna spočitost. Ko se pojavijo znaki utrujenosti in zaspanosti, kot so zehanje, pogosto mežikanje, občutek potrebe počitka ali izguba pozornosti, se je potrebno v najkrajšem možnem času na varnem mestu ustaviti ter poskrbeti za ustrezno psihofizično stanje. Daljše vožnje so ob visokih zunanjih temperaturah fizično in psihično naporne, utrujenost in zaspanost močno povečata možnost za nastanek prometne nesreče. V primeru, da je na potovanju več oseb z veljavnim vozniškim dovoljenjem, si vožnjo razdelite, s tem tudi zmanjšate tveganje za vožnjo pod vplivom utrujenosti ali zaspanosti.
KS 90: Zaradi vročine je izrazito ogrožena vsaj polovica vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije
Oglasili so se tudi v Obalni sindikalni organizaciji – KS 90 in opozorili, da so visoke temperature še posebej nevarne za zdravje in varnost starejših delavcev (nad 50 let), ki jih je med vsemi delovno aktivnimi v Sloveniji po podatkih Sursa za mesec maj 2022 dobrih 31 odstotkov (287.529), kroničnih bolnikov, ki se zdravijo z določenimi zdravili, delavcev s čezmerno telesno težo ter delavcev, ki opravljajo delo na prostem. "Z veliko gotovostjo lahko torej govorimo o tem, da je ob visokih zunanjih temperaturah, ki jih trenutno ponovno doživljamo, izrazito ogrožena vsaj polovica vseh delovno aktivnih v Republiki Sloveniji z vidika varnosti in zdravja pri delu," opozarjajo.
Zato apelirajo na delodajalce, da ob vročinskem valu povzamejo ustrezne ukrepe, ki gredo v smeri zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja. "Ob tem bi radi opozorili, da že vsaka stopinja nad 25 stopinj Celzija v delovnem okolju pomeni dvoodstotno izgubo produktivnosti oz. pri temperaturah nad 27 stopinj Celzija pa se predvsem pri predelovalnih dejavnostih delovna storilnost z vsako stopinjo zmanjša za celo štiri do devet odstotkov. Zato ni prav nobenega razumskega argumenta, da delodajalci v teh 'pasje vročih dnevih' ne bi končno dali na prvo mesto zdravja in varnosti zaposlenih pred lastnih profitom," so ostri.
Opozorili so na izredno kritične razmere:
V dejavnosti gostinstva in turizma, ki jo je v času epidemije zapustilo več tisoč zaposlenih in je sedaj pritisk na tiste, ki so ostali, izjemno velik. Poletni meseci v dejavnosti gostinstva in turizma že tako ali tako pomenijo višek sezone, ko kuharji, pomivalci posode, picopeki že opravljajo delo čez mejo svojih psihičnih in fizičnih sposobnosti, letos pa je stanje glede zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja v poletnih mesecih še toliko bolj kritično, saj se morajo soočati tudi s preveliko količino dela, ker njihov delodajalec ne dobi kadra, delo pa mora biti opravljeno.
V dejavnosti trgovine, kjer opažajo, da določeni delodajalci pretiravajo s hlajenjem trgovin, ki predstavljajo delovne prostore večine zaposlenih. Strokovna priporočila so jasna – temperatura v prostoru naj bo 23 do 27 stopinj Celzija, relativna vlažnost med 30 in 50 odstotki, hitrost hlajenja zraka pa naj ne presega 0,3 metra na sekundo. Velike temperaturne razlike (več kot 8 stopinj Celzija), ki so posledica pretiranega hlajenja prostorov v poletnih mesecih, tako neugodno vplivajo na človekovo počutje in lahko povzročajo zdravstvene težave.
V dejavnosti gradbeništva, kjer se večina dela opravlja na prostem ali pa v delovnih strojih. Tu še posebej izpostavljajo dela na projektu drugi tir in obnovitvena dela na avtocestnem križu (delavci polagajo asfalt, katerega temperatura ob polaganju presega 150 stopinj Celzija).
V dejavnosti komunale, kjer urejevalci zunanjih površin skrbijo za opravljeno delo, ne glede na vremenske vplive.
V pisarniških prostorih v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe, kjer pogosto opažajo, da se temperaturo in vlažnost zraka regulira izključno s pomočjo klimatske naprave, namesto da bi se vsaj dvakrat na dan odprlo okna in dovolilo, da se notranji in zunanji zrak premešata. Zato pride pogosto do tega, da zaposleni trpijo za sindromom "bolne zgradbe", ki se odraža s srbenjem in solzenjem oči, poslabšanjem določenih kroničnih bolezni, bolečino v grlu in žrelu, glavoboli, težavami s koncentracijo ali splošno slabim počutjem. Vse to predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
Opozarjajo tudi, da so klimatske naprave oz. dovodi zraka iz klimatskih naprav pogosto postavljeni tako, da so delavci izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku, kar je v nasprotju z delovnopravno zakonodajo, ki je za delodajalce pravno zavezujoča.
Delovnopravna zakonodaja, ki se dotika toplotnega udobja (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih) in je za vse delodajalce v Republiki Sloveniji obvezna, zelo jasno pove, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Izjema so t. i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže 28 stopinj Celzija, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20 stopinj Celzija.
V primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ima delavec pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oz. delovno okolje. V teh primerih delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.
V Obalni sindikalni organizaciji – KS 90 zato delodajalcem predlagajo, da v času izjemno visokih temperatur uvedejo naslednje ukrepe:
– zmanjšanje intenzivnosti dela,
– premik delovnega časa,
– skrajšanje delovnega časa,
– uvedba več odmorov,
– uvedba prijaznejše tehnologije,
– ponudba osvežilnih napitkov,
– prezračevanje prostorov,
– osebna varovalna oprema.
V KS 90 v zadnjem času opažajo tudi nov trend varčevanja na račun zdravja in varnosti delavcev, ko delodajalci ne uporabljajo obstoječih klimatskih naprav za hlajenje prostorov čez dan z izgovorom, da so le-te "v okvari", v resnici pa je neuporaba teh le "nov izum" varčevanja delodajalcev na plečih delavcev kot posledica izdatne podražitve cen električne energije.
Zato v sindikatih pozdravljajo namero inšpekcije za delo, da s ciljanimi nenapovedanimi pregledi v poletnih mesecih pri delodajalcih preverja zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja, še posebej v dejavnostih, kjer primanjkuje kadra. Hkrati apelirajo na odločevalce, da zaostrijo delovnopravno zakonodajo v smeri, da bo delavcem zagotavljala varno in zdravo delovno okolje brez izjem. "Dejstvo je namreč, da je ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju za določeno delovno nalogo potrebnega več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti nalogi. Prav tako se dela ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno kot v toplotno ustreznem delovnem okolju, saj visoke temperature povzročajo večjo nepazljivost in tudi porast delovnih nezgod."
Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči več različnih zdravstvenih težav, kot so utrujenost (občutek izčrpanosti), vročinski krči (krči skupin velikih mišic), motnje zavesti, slabost, glavobol, bruhanje, vročinska izčrpanost ter celo vročinska kap (življenjsko ogrožajoče stanje z visoko smrtnostjo).
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.