'Če se bo kar koli spreminjalo, se mora spreminjati na boljše, ne na slabše'

Korošci iz Mežiške doline so pristojnemu ministru že pisali, a odgovora še niso dobili. Marsikje so kritični tudi do načina sprejemanja tako pomembnih odločitev. V Občini Šentjur, kjer so z domnevno namero reorganizacije nujne dežurne službe seznanjeni zgolj prek objav v medijih, tako nasprotujejo predlaganim spremembam in načinu sprejemanja tako pomembnih odločitev. "Z reorganizacijo NMP, kot se pojavlja v medijih, se v Občini Šentjur nikakor ne moremo strinjati," so povedali na občini.

Omenjeno službo v okviru Zdravstvenega doma Šentjur izvajajo za 21.000 prebivalcev občin Šentjur in Dobje. "V primeru naše občine gre za območje 222 kvadratnih kilometrov zahtevnega terena. V primeru izgube dežurnega zdravnika bi morali pacienti iz naše občine v času dežurstva, tudi v primeru drugih, manj nujnih stanj, namesto v lokalni zdravstveni dom oditi v oddaljeni urgentni center. To bi pomenilo bistveno poslabšanje dostopnosti do zdravniških storitev in kakovosti oskrbe. Kot posledica ukinitve številnih dežurnih mest pa bi se tudi bistveno povečala gneča, ki že nastaja v urgentnih središčih, podaljšalo bi se tudi čakanje pacientov na obravnavo," so navedli.

Paciente ZD Šentjur bi po novi ureditvi preusmerjali v Urgentni center Celje. Stališče občine je, da nujna medicinska pomoč (NMP) ostane po okriljem njihovega zdravstvenega doma tako kot sedaj. "V prihodnje lokalne skupnosti zahtevamo in pričakujemo zelo jasne odgovore oziroma opredelitev namer glede načrtov reorganizacij nujne medicinske pomoči s strani pristojnega ministrstva in strokovnih služb," še dodajajo na občini.

Direktorica ZD Žalec Hana Šuster Erjavec kljub vsemu verjame, da se bodo pri reorganizaciji mreže upoštevale dejanske intervencije posameznih urgentnih ambulant v zdravstvenih domovih. "Glede na dejstvo, da pri nas beležimo veliko zahtevnih intervencij (denimo 50 oživljanj letos), ne vidimo logične razlage za ukinitev. Ministrstvo razpolaga z vsemi statistikami," je povedala.

Od pristojnega ministrstva sicer še niso dobili nobene informacije o tem, da bi se dežurne zdravstvene ambulante ukinjale, ampak le, da strokovna skupina na ministrstvu za zdravje pripravlja reorganizacijo mreže, ki bo prinesla določene spremembe v organizaciji, kar je lahko dobrodošlo, je dodala.

'Nujna medicinska pomoč se mora krepiti, ne krniti'

Župani občin zgornje Gorenjske so se v Radovljici zbrali na prvi redni koordinaciji po lokalnih volitvah in se enotno zavzeli za ohranitev mreže nujne medicinske pomoči oziroma za njeno krepitev z vzpostavitvijo dodatnega satelitskega urgentnega centra in z reševalcem na motorju, ki bi zagotavljal pravočasno pomoč v poletni gneči.

Direktor Zdravstvenega doma Radovljica in vodja tamkajšnje nujne medicinske pomoči Rok Müller, ki je županom predstavil strokovna stališča, je opozoril, da sistem NMP na zgornjem Gorenjskem v sodelovanju z Bledom in Bohinjem dobro deluje. "Seveda so še vedno možnosti dodatnih izboljšav tega sistema, nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi šli korak nazaj," je izpostavil.

Posebej je poudaril pomen tega, da se v dežurni reševalni ekipi ohrani zdravnika, saj reševalec sam ne more sprejemati pomembnih odločitev o nadaljevanju zdravljenja. ZD Radovljica je lani imel okoli 300 intervencij z zdravnikom na terenu. Dostopni časi so se gibali od štirih pa vse do 40 minut, odvisno od oddaljenosti kraja. Če bi se nujna medicinska pomoč izvajala z Jesenic, bi bili ti dostopni časi še bistveno daljši.

To bi posebej občutili tudi v Bohinju, za katerega NMP zagotavljajo z Bleda. V poletni turistični sezoni, ko se število ljudi v Bohinju potroji, dodatno težavo predstavljajo prometni zastoji. Tako včasih v Bohinju reševalno vozilo čakajo celo eno uro. Zato predlagajo vzpostavitev reševalca na motorju. Kot je dejal bohinjski župan Jože Sodja, vztrajajo pri tem, da se obstoječi sistem NMP ne okrni, temveč celo okrepi. "Če se bo kar koli spreminjalo, se mora spreminjati na boljše, ne na slabše," je poudaril.

Trenutni načrt reorganizacije NMP bi pomenil velik korak nazaj

Enako je tudi stališče nove kranjskogorske županje Henrike Zupan. Reorganizacija NMP po osnutku predloga delovne skupine bi pomenila velik korak nazaj. "Tega ne moremo dopustiti," je poudarila. Ob tem je dodala, da v Kranjski Gori pričakujejo uresničitev obljube, da dobijo stalno reševalno vozilo. Zavzemajo pa se tudi za to, da se v času sezone vzpostavi dodatna turistična ambulanta, saj je pritisk na obstoječi stalni dve ambulanti zelo velik.

Podporo svojim županskim kolegom je izrazil tudi novi jeseniški župan Peter Bohinec, čeprav se spremembe ne tičejo NMP na območju Jesenic, kjer deluje urgentni center. Kot je povedal Bohinec, bodo župani zgornje Gorenjske na ministrstvo za zdravje poslali enoten dopis z zahtevami, da se mreža NMP ohrani in nadgradi ter prebivalcem regije zagotovi ustrezno kakovostno in časovno dovolj hitro zdravstveno oskrbo.

Župani predlagajo nadgradnjo sistema NMP z dodatnim satelitskim centrom na Bledu, z boljšo mrežo NMP v poletnem času in z reševalcem na motorju, ki bi zagotovil ustrezen dostopni čas v času poletnih prometnih zastojev.

Enotno stališče je podprl tudi žirovniški župan Leopold Pogačar. "Ne predstavljam si, da bi regija, kakršna je zgornja Gorenjska, ki generira velik del slovenskega turizma, ostala brez ustrezne nujne medicinske pomoči. Ne gre zgolj za prebivalce, ki so seveda v prvem planu, ampak tudi za vse obiskovalce in mislim, da si tega kot država, kaj šele kot regija, ne moremo privoščiti," je poudaril Pogačar in dodal, da bodo zadeve strokovno argumentirali, podkrepili s statistiko in podali tudi konkretne predloge za izboljšanje.

Pogačar verjame, da bodo sedaj, ko je predlog reorganizacije NMP pricurljal v javnost, delovna skupina in minister za zdravje ter njegova ekipa zadevo še enkrat temeljito premislili. Če bi vztrajali pri tem predlogu, pa bi Pogačar kot predstavnik lokalnih interesov zgornje Gorenjske v državnem svetu sprožil ustrezne postopke.

V ZD Žalec beležijo največ obravnav čez dan med tednom in ob sobotah dopoldne, ponoči in ob nedeljah ambulante nimajo veliko obiskov. "Menimo, da mora stroka oziroma pristojni na ministrstvu za zdravje najprej podati informacijo, kako si predstavljajo novo organizacijo, potem pa je potreben obsežen diskurz vseh vpetih. Če bi se nujna služba ukinila, bi se s tem seveda zmanjšala dostopnost do nujne oskrbe, kar pa zagotovo ni sprejemljivo, zato tega ne pričakujemo in ne podpiramo, v primeru zaprtja pa pričakujemo, da bi ukrepali tudi naši ustanovitelji," je poudarila direktorica.

Odločno proti tudi v Mežiški dolini

Da so odločno proti morebitnim organizacijskim spremembam NMP, so ministru sporočili tudi iz Mežiške doline. Župani občin v dolini so se s predstavniki ZD Ravne na Koroškem in direktorico Zdravstveno reševalnega centra Koroške Marijano Kašnik sestali prejšnji teden. Zavračajo vse predloge, ki bi kakor koli negativno vplivali na dostopnost občanov do NMP, s čimer so pisno seznanili tudi ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, a doslej odgovora še niso dobili, so povedali na Občini Ravne na Koroškem.

"Pri odločitvah, ki bi vodile v kakršno koli slabšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, nismo pripravljeni sprejemati kompromisov," so po sestanku sporočili z ravenske občine. Tudi direktor ZD Ravne na Koroškem Stanislav Pušnik je poudaril, da se bodo trudili, da nova organizacija NMP ne bo poslabšala te dejavnosti za Mežiško dolino.

Župani Mežiške doline in predstavniki primarnega zdravstva so ministrstvu med drugim predlagali, naj se na Ravnah na Koroškem vzpostavi satelitski urgentni center oz. najmanj obdrži obstoječe stanje mreže dežurnih služb. To ni prvi takšen poziv iz Mežiške doline, kjer živi več kot 26.000 ljudi, podobnega so na državo naslovili že leta 2015 zaradi takratnega predloga pravilnika o službi NMP.

Glede na tokratni predlog delovne skupine ministrstva za zdravje, kjer poudarjajo, da je projekt reorganizacije mreže še v fazi usklajevanja, bi sicer na Koroškem deloval urgentni center v Slovenj Gradcu, ki tam že zdaj deluje, in en satelitski urgentni center v Radljah ob Dravi.

V Krškem menijo, da se ponavlja stara zgodba

Že v torek so sicer v Krškem ter občinah Mirnske doline in Metliki opozorili, da so proti morebitnemu krčenju nujne medinske pomoči, informacija o tem jih je presenetila. V Krškem menijo, da se ponavlja stara zgodba, pa čeprav so zdaj mestna občina. V občinah Mirnske doline in Metliki opozarjajo, da bi brez dežurnega zdravnika ostalo preveč ljudi, pripravljeni so celo na nepokorščino.

Ponovitev zgodbe iz leta 2015, ko je bil prvi poskus takšne ukinitve, ga je negativno presenetila, se je odzval novi krški župan Janez Kerin. Presenečen je tudi, da je do takšnega poskusa vnovič prišlo zdaj, ko je Krško dobilo status mestne občine. Opozoril je, da v Krškem, ki je del pomembnega posavskega energetskega bazena, nujno medicinsko pomoč potrebujejo tudi zaradi prisotnosti jedrske elektrarne. Če ne drugače pa tudi zaradi 26.000 prebivalcev, ki imajo najbližjo bolnišnico na razpolago šele v sosednji brežiški občini. Sicer pa bodo v Krškem storili vse, da tamkajšnjo nujno medicinsko pomoč obdržijo, je še napovedal Kerin.

Morebitni reorganizaciji nujne medinske službe nasprotujejo tudi v dolenjskih občinah Mirna, Trebnje, Šentrupert in Mokronog-Trebelno, soustanoviteljicah Zdravstvenega doma Trebnje. Mirnski župan Dušan Skerbiš, ki predseduje svetu ustanoviteljic tega javnega zavoda, je opozoril, da bi v primeru ukinitve tovrstne pomoči v Trebnjem brez dežurnega zdravnika ostalo več kot 22.000 prebivalcev občin Mirnske doline. "V naših štirih občinah nasprotujemo predlogu, ki se je pojavil v medijih. Na ta način bi odmaknili nujno potrebno zdravstveno službo od ruralnega območja, od ljudi in ranljivih oseb, ki jim daljše čakanje na zdravnika lahko bistveno poslabša zdravstveno stanje ali vodi celo v smrt," je poudaril.

Na podeželju bi ob uveljavitvi tega predloga spet izgubili možnost enake obravnave. V obdobju, ko se v državi poudarjajo decentralizacija in enake možnosti, pa gre za ukrep vnovične centralizacije, ki njihove občane postavlja v neenakopraven položaj, je ocenil mirnski župan. "Anomalije v zdravstvu, pomanjkanje zdravnikov in druge težave je treba reševati drugače, ne s predlagano reorganizacijo, ki bo bistveno poslabšala dostopnost do zdravnika v trenutkih, ko šteje čisto vsaka minuta," je v imenu županov občin Mirnske doline dejal Skerbiš.

Podobno sodijo v belokranjski Metliki. Tamkajšnja županja Martina Legan Janžekovič opozarja, da bodo, če bo predlog obveljal, najbolj prikrajšani bolniki v odročnih krajih. Na morebitno centralizacijo zdravstvenega sistema pa ne bodo pristali, je dodala. Kot lokalna skupnost bodo storili vse, da do tega ne pride. Če ne drugače, tudi s civilno nepokorščino. Ker vsi plačujejo zdravstveno zavarovanje, pa so upravičeni do enako kakovostne nujne zdravstvene oskrbe, je še poudarila nova metliška županja.

Direktorica Zdravstvenega doma Metlika Duška Vukšinič je dodala, da ukinjati nekaj, kar deluje preverjeno dobro, ni v redu. Če bi v Metliki ukinili ambulanto nujne medinske pomoči in ponoči ter ob koncu tedna ostali brez dežurnega zdravnika, bi to najbolj občutili v najbolj oddaljenih vaseh ob hrvaški meji oz. na že tako demografsko ogroženem območju, reševalni oz. čas posredovanja pa bi se več kot podvojil.

Predlog reorganizacije mreže NMP, ki ga je pridobila tudi STA, so pripravili v delovni skupini ministrstva za zdravje. Po predlogu bi med drugim na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov. Ob tem bi v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali satelitski urgentni centri, ukinili urgentne ambulante, bi pa v teh krajih ob delavnikih med 7. in 20. uro delovale akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante.