'Če poznate 80 žensk, verjetno ena izmed njih živi z ginekološkim rakom'

Medtem ko je včeraj v številnih evropskih državah potekal Dan zavedanja o ginekoloških rakih, so danes o boju proti raku in evropskih inovacijah govorili na posebnem spletnem seminarju, ki sta ga pripravila Slovensko gospodarsko (SBRA) in raziskovalno združenje ter ministrstvo za zdravje, na katerem smo med drugim lahko slišali tudi državno sekretarko na zdravstvenem ministrstvu Tino Bregant. 

Letošnji Dan zavedanja o ginekoloških rakih je tokrat posebej opominjal na rak materničnega vratu, v sklopu globalne strategije WHO za svet brez raka materničnega vratu. Glavna pobudnika dneva sta Evropsko združenje za ginekološko onkologijo (ESGO) in v njegovem sklopu delujoča Evropska mreža društev ginekološko onkoloških bolnic (ENGAGe).

Kronične bolezni z dolgim preživetjem

Kar okoli 1,3 milijona žensk na svetu letno zboli za enim od ginekoloških rakov (rak materničnega vratu, rak materničnega telesa, rak jajčnikov, rak zunanjega spolovila in nožnice) in okoli 450.000 jih letno umre. V Sloveniji letno na novo zboli 680 žensk, z enim od ginekoloških rakov pa med nami živi približno 10.000 žensk. Če torej poznate 80 žensk, verjetno ena izmed njih živi z ginekološkim rakom, saj ginekološki (in drugi) raki vedno bolj postajajo kronične bolezni z dolgim preživetjem zaradi zgodnjega odkrivanja in uspešnega zdravljenja, so ob tem sporočili iz UKC Maribor. 

Raka materničnega vratu je vedno manj, saj imamo učinkovite strategije za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb (redni pregledi pri ginekologu) ter za preprečevanje nastajanja predrakavih sprememb in raka (cepljenje proti HPV), kar potrjujejo tudi številke. 

Večina ginekoloških rakov ima vedno boljše prognoze in daljše preživetje. Prav je, da o tem vedno več govorimo, da razumemo ženske v stiski, ki dolgo časa živijo z boleznijo in da jim zagotavljamo čim boljšo kvaliteto življenja, je prepričana predstojnica oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk v UKC Maribor Maja Pakiž.  

Zaradi covida-19 dvakrat selili ginekološki oddelek

V ospredju pa je letos tudi stanje, v katerem smo se znašli zaradi epidemije. V UKC Maribor so to občutili tako, da so ginekološki oddelek dvakrat selili na novo lokacijo, kar je pomenilo zelo težke pogoje dela, pojasnjuje predstojnica. Več kot 500 bolnicam so morali preložiti termine pregleda. Nekaj pa so jih preusmerili zunanjim ginekologom. Glede na stanje epidemije pričakujejo, da bodo težki pogoji dela še nekaj časa trajali. Ob tem pa poudarja, da so negovalni kader in administratorke pokazali veliko požrtvovalnost. 

Preventivni program ZORA rešuje življenja

Leta 1961 je za rakom materničnega vratu v Sloveniji na novo zbolelo 238 žensk, v letu 2017 pa le 86. V vmesnem času smo v Sloveniji na nacionalnem nivoju uredili in uvedli redne preventivne brise materničnega vratu in program ZORA. Če je rak materničnega vratu v Sloveniji odkrit med rednim pregledom v programu ZORA, je v skoraj 50 % tumor še mikroskopsko majhen (stadij IA), ki je ozdravljiv z enostavnim kirurškim posegom. Pri ženskah, ki se ne udeležujejo preventivnih pregledov, pa je v 60 % rak lokalno napredoval ali celo že z zasevki v drugih organih. Zato poziv k rednim pregledom, odzivu na vabilo, in k cepljenju.

Rak - epidemija sodobnega časa

O uspešnosti presejalnih programov je danes spregovorila tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant.  

Če predstavimo nekaj številk o bolezni – rak je drugi najpogostejši povzročitelj smrti v EU. Za to boleznijo umre četrtina vseh ljudi. V vse več članicah EU je najpogostejši razlog za smrt ljudi v starosti med 45 in 64 let. Ocene kažejo, da v Evropi na leto za rakom na novo zboli 3,5 milijona ljudi, 1,3 milijona jih zaradi njega umre. 

EU je v zadnjih sedmih letih namenila nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov za mednarodne skupne raziskovalne projekte, pionirske raziskave, programe mobilnosti, javno-zasebna partnerstva in koordinacijo nacionalnih raziskav raka. Več kot polovico teh sredstev – 770 milijonov evrov – je bilo porabljenih za skupne raziskovalne projekte, katerih cilj je bil najti nove poti za premagovanje raka in za pomoč bolnikom. 

Kakšne so posledice pandemije covida-19 v državah članicah zaradi geografskih razlik in različnih sistemov ocenjevanja, še ni znano, znano pa je že, da so se pojavile zamude pri odkrivanju in diagnosticiranju raka.

Bregantova je poudarila, da sta tako covid-19 kot rak pomembni bolezni in nista izključujoči. Pri obeh pa je pomembno spreminjanje ustaljenih navad. V Sloveniji se lahko pohvalimo z državnim programom za obvladovanje raka in preventivnimi presejalnimi programi. Rak je epidemija sodobnega časa - število novo odkritih bolnikov narašča, na leto zboli kar 14 tisoč Slovencev, več moških kot žensk, skoraj polovica jih umre. 

"Z državnimi programi želimo povečati preživetje in tudi kakovost življenja," pravi Bregantova. Program je dober, poudarja Bergantova, a je prostor za izboljšave. Prostor, oprema, kadri – to bodo izzivi za prihodnje, je prepričana. Vse, kar vemo, ni dovolj. Dovolj bo, ko rak ne bo več na prvem mestu vzrokov smrti, še dodaja. 

Zaupanje v avtoritete nizko, bolniki premalo slišani

Na današnjem spletnem seminarju je sodeloval tudi nekdanji predsednik Svetovne zdravniške organizacije Anders Milton. Spremembe zdravstvenega varstva in izboljšanje zdravstvene oskrbe pacientov so po njegovi oceni namreč možne s sodelovanjem vseh udeležencev zdravstvenega sistema in odprtostjo za sprejemanje novih načinov. "A je za takšno spremembo potreben čas," je še dejal Milton. 

O tem, da moramo delati skupaj, se je strinjala tudi Bregantova. Ob tem je opozorila, da bolniki, ki trpijo za rakom in prihajajo iz vzhodne Evrope, pogosto niso deležni enakega zdravljenja kot drugi. To je opomnik za EU, da moramo delati skupaj, da dobimo pravično zdravstveno varstvo po vsej Evropi, je še dejala.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik pa je ocenila, da tovrstno medsebojno sodelovanje v Sloveniji manjka. Spomnila je na sprejemanje zdravstvene zakonodaje leta 2017, kjer zbornica po njeni oceni ni imela nobenega glasu. Ob tem je še dodala, da je zaupanje v avtoritete, ki jih je omenjala Bregantova, v Sloveniji na zelo nizki ravni oziroma ne obstaja. "Dokler ga ni, se težko zanesemo, da bo to, kar nam avtoritete obljubljajo, uresničeno," je še dejala.

O tem, da so bolniki premalo slišani, se je strinjala tudi predsednica združenja Europa Donna Tanja Spanić. Po njeni oceni inštitucije EU bolnike veliko bolj vključujejo, na nacionalnem nivoju pa je stanje drugačno. Zametki sodelovanja večjih deležnikov po njenih besedah sicer obstajajo, ob čemer je omenila dobro sodelovanje z ministrstvom za zdravje in nekaterimi strokovnimi institucijami, a so še vedno zelo raztreščeni. "Predstavnik bolnikov uleti prepozno, ko se ne da več kaj dosti popravljati," je še dodala.

Glede sodelovanja v praksi je bila kritična tudi znanstvena svetnica z Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah. Številne inovacije in raziskave na področju odkrivanja raka po njenih besedah namreč nikoli ne pridejo do bolnika, med sabo niso povezane, problem pa vidi tudi v primanjkljaju sredstev za raziskave.

S slednjim se je strinjal tudi predsednik uprave SBRA Draško Veselinovič, ki je dejal, da dajemo v Sloveniji iz državnega proračuna za raziskave zgolj okoli 0,4 odstotke BDP, kar nas uvršča v sam rep v Evropi.