Če poslanci ne bodo predlagali kandidata za mandatarja, bo Pahor 14. aprila določil datum predčasnih volitev

Predsednik republike Borut Pahor je po odstopu Mira Cerarja s položaja predsednika vlade, s čimer je celotni vladi prenehal mandat in opravlja le še tekoče posle, DZ na današnji izredni seji tudi uradno obvestil, da ne bo predlagal kandidata za novega predsednika vlade.

"V okoliščinah, ko se tudi sicer izteka mandat sedanjemu sklicu državnega zbora, prizadevanje za izvolitev predsednika vlade za tako kratek čas ni smiselno in potrebno," je svoje stališče ponovil Pahor. Po njegovih besedah ni enako, ali ima vlada polna pooblastila ali ne, zato je najprimerneje razpisati predčasne volitve. Te bodo zaradi prenehanja mandata vlade potekale v vsakem primeru, je dodal.

Glede razpisa volitev in razpustitve parlamenta pa je Pahor, kot je dejal, dolžan počakati na iztek roka, ko se za predlaganje kandidata za predsednika vlade lahko odloči tudi deset poslancev ali poslanske skupine.

Ta rok bo po besedah predsednika DZ Milana Brgleza začel teči v sredo, 28. marca, in se bo iztekel 10. aprila. Pahor pa pričakuje, da se bo DZ po poteku roka – vključno z dodatnim, 48-urnim rokom, ki ga imajo poslanci na voljo za odločitev o morebitnem tretjem poskusu iskanja mandatarskega kandidata – 13. aprila seznanil, da kandidata za mandatarja ni.

Pahor se bo o možnem datumu posvetoval z vodji poslanskih skupin

Če torej poslanci v tem času ne bodo predlagali kandidata, bo Pahor, kot je danes napovedal, odlok o razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev podpisal v soboto, 14. aprila.

Glede predvidenega datuma volitev pa predsednik republike, kot je dejal, še ne more dokončno napovedati, kaj bo storil. Možna datuma sta po njegovih besedah dva: 27. maj in 3. junij. Do 14. aprila, ko bo podpisal odlok, se bo o tem posvetoval z vodji poslanskih skupin. Če bodo ocenili, da so za izvedbo volitev izpolnjeni vsi pogoji, bodo te 27. maja, če bi DZ potreboval še dodaten teden za sprejem nekaterih pomembnih vsebin, pa Pahor "nima težav", da bi volitve razpisal za 3. junij.

Ali je v predpisanem roku iz poslanskih vrst vendarle pričakovati predlog za imenovanje mandatarja, še ni dokončno znano. Med nekaterimi se je namreč omenjala tudi ta možnost, saj bi tako aktualni sklic DZ pridobil nekoliko več časa za sprejem nekaterih pomembnih vsebin.

Tanko: Potrudili se bomo, da ne bomo ovira pri razpisu volitev

Medtem pa SDS nepovezanemu poslancu Janku Vebru podpisov za mandatarskega kandidata ne bo dala, je v DZ novinarjem zagotovil vodja poslancev SDS Jože Tanko in menil, da prav tako ne bodo iskali svojega kandidata za mandatarja. Položaj bodo po njegovih besedah preučili, vendar zavlačevali ne bodo. "Potrudili se bomo, da ne bomo ovira pri razpisu volitev," je dodal.

"Če bi naši poslanci dajali podpise, bi bilo smiselno, da jih dajo kandidatu, ki bi ga mi predlagali, ne nekemu samostojnemu poslancu," je povedal Tanko. Da je pripravljen sprejeti kandidaturo, je Veber sporočil že pred nekaj dnevi po odstopu premierja Cerarja, danes pa je ponovil namero, da bo za to poskušal zbrati dovolj podpisov poslancev.

V SDS so se sicer zavzemali za to, da bi bile predčasne volitve 10. junija, pri čemer je Tanko tudi danes izpostavil, da morajo v državnem zboru nujno dokončati nekatere pomembne vsebine, to je predvsem zaključiti postopek glede ustavnega zakona za zaščito NLB. Poudaril je še sprejetje poročil preiskovalnih komisij, med drugim je na mizi tudi letno poročilo komisije za nadzor varnostnih služb. "Zadeve je po našem mnenju treba zaključiti, dokler ima državni zbor mandat, po volitvah pa bo najbrž težko zagotoviti udeležbo vseh poslancev, ki ne bodo izvoljeni, kajti lahko se zgodi, da bosta v parlamentu dve tretjini novih poslancev," je poudaril Tanko.

Glede naklonjenosti SDS 27. maju ali 3. juniju za parlamentarne volitve je Tanko povedal, da se bodo v SDS sproti odločali, poudaril pa je, da bo treba datum določiti tako, da se bodo zadeve, ki jih ima DZ še na mizi, zaključile, je še dejal Tanko.

V času do volitev bo SDS storila vse, da se zadeve dokončajo, sami pa za sklic izrednih sej nimajo dovolj podpisov in za to potrebujejo še eno poslansko skupino, je spomnil Tanko. Če je DZ v interesu, da pomembne stvari sprejme, Tanko ne vidi težav za sklic izrednih sej.

Tudi druge stranke mandatarja ne bodo predlagale

Tudi v drugih poslanskih skupinah si želijo čim prejšnjih volitev, a poudarjajo pomen pomembnih vsebin, ki jim mora DZ sprejeti še v tem sklicu, zlasti dokončanje postopka glede dopolnitve ustavnega zakona za zaščito NLB.

Kot kaže iz današnjih izjav, tudi kandidata za mandatarja ne bodo predlagali. Tako je med drugim zagotovila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer ter dodala, da sama tudi ne bo prispevala podpisa za katerega koli drugega morebitnega kandidata.

Poslanka NSi Ljudmila Novak je danes ponovila stališče stranke, da se zavzemajo za čim prejšnje volitve, ker da potrebujemo vlado s polnimi pooblastili.

Izpostavila je sicer pomen dokončanja postopkov glede zaščite NLB, kar pa je tudi po mnenju vodje poslancev DeSUS Franca Jurše ključno za ta sklic DZ, če se bodo strokovnjaki poenotili. Bistveno več koristnega po njegovem mnenju v tem mandatu ne bodo naredili, ob čemer Jurša svari pred sprejemanjem zakonov, ki bi imeli velike finančne posledice.

Tudi v SD in Levici so za čimprejšnje volitve, tako kandidata za mandatarja ne bodo predlagali ali podprli.

O tem, katere zakone bodo še poskušali sprejeti v tem mandatu na izrednih sejah, se bo koalicija pogovorila na sredinem srečanju, je pojasnila Kustec Lipicerjeva. Po njenih besedah pa se tudi z drugimi poslanskimi skupinami pogovarjajo o tem, kje imajo skupne točke oziroma katere rešitve podpirajo in bi za njihov sprejem lahko dosegli ustrezno večino.