Slovenija

Če otrok ne bo pisal NPZ, bodo o vpisu odločali dosežki vrstnikov

Ljubljana, 22. 08. 2024 20.18 | Posodobljeno pred 20 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Staša Lozar
Komentarji
58

Ena od sprememb, ki letos čakajo osnovnošolce, je, da bodo upoštevali nacionalno preverjanje znanja pri vpisih v srednje šole. Če je namreč doslej štel le učni uspeh, bodo letošnjim devetošolcem, ob morebitni omejitvi vpisa, k rezultatu učnega, prišteli še dosežek pri NPZ. A pozor! Izpitni rok bo samo eden. In kaj, če bo ravno takrat otrok zbolel? Se poškodoval? Skratka manjkal? V tem primeru ne bo imel druge možnosti. Če otrok NPZ ne bo pisal, bodo njegov dosežek izračunali s srednjo vrednostjo dosežkov vrstnikov, ki bodo imeli enaki učni uspeh.

Ne več le in zgolj učni uspeh. V primeru omejitve vpisa v srednjo šolo bodo sicer še naprej odločilne ocene v sedmem, osmem in devetem razredu, a že pri letošnjih devetošolcih bodo šteli tudi rezultati nacionalnega preverjanja znanja (NPZ).60 odstotkov bo vreden uspeh, 20 NPZ iz učnega jezika, še 20 odstotkov matematika. Tretji predmet se pri vpisu v srednjo šolo ne upošteva. V takšnem vrednotenju ni vse slabo, je ob robu današnjega srečanja ravnateljev na Brdu dejala ravnateljica Osnovne šole Dutovlje Miranda Novak. "Zato, da se bodo učenci tudi malo bolj potrudili, ker doslej so eni prihajali čisto nemotivirani.

A pozor: o tem, kam se bo vaš otrok vpisal, bodo lahko odločali tudi rezultati njegovih vrstnikov. Ker se je šolsko ministrstvo odločilo, da bo za pisanje NPZ na voljo le en rok. 24. marec je predviden dan za pisanje NPZ iz učnega jezika, 27. marca bo izpit iz matematike. Če bo otrok takrat manjkal, druge možnosti ne bo dobil.  

"Najbolje, da ostanemo pri enem roku. Ker če bi bil drugi rok, prvič, je tu problem, ali bi bil rok enakovreden, lahko bi bil drugi rok težji za nekoga, lažji za drugega," je razmišljal minister za šolstvo Dario Felda. Njegove druge argumente smo čakali zaman. In na vprašanje, ali se mu res zdi pravično, da v primeru, če otrok NPZ ne bo pisal, njegov dosežek izračunajo z mediano dosežkov učencev, ki so imeli iz ocen enako število točk - tako: "Nikoli ni popolnoma pravično. Absolutno ni popolne pravičnosti. Če mi gledamo otroka, ki ima v treh letih popolnoma enako število točk, če seštejemo ocene, in gledamo vse take v Sloveniji, je verjetno, da bi tudi ta šel nekam tu notri, v neko sredino. In najbolj enostavno je vzeti mediano," je prepričan. 

In še: "Tudi po svetu so taki načini. To ni naša pogruntavščina."  

Predsednico združenja ravnateljev Mojco Mihelič preseneča, da so mnenja šolnikov glede tega popolnoma razdeljena. Sama pa takole: "Noben sistem ni pravičen. Ne en, ne drugi. Otrok naj piše enkrat, dvakrat. Potem pa upoštevajmo boljši rezultat."

V praksi to pomeni, da bodo morali starši najpozneje v 24 urah po začetku preverjanja ravnatelju sporočiti, zakaj otrok ni pristopil k nacionalnemu preverjanju znanja. In v treh delovnih dneh bo treba poslati tudi pisno dokazilo  o upravičenosti odstotnosti.  

KOMENTARJI (58)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ramzess
23. 08. 2024 16.10
Zadnji odstavek je pa nekaj, to ni veliko časa, kaj pa če cela družina konča v bolnici, ali pa del tam, del pa drugje. Kako bodo potem starši obvsetili. Vsega se ne da predvideti kot to pričakujejo šolniki.
Artechh
23. 08. 2024 14.09
+2
nesposobni do konca resno ... podpovrenim se ne splaca pisati v nobenem primeru potem
Stena188
24. 08. 2024 12.59
Niste razumeli, kar piše. Predlagam, da preberete še enkrat.
Smuuki
25. 08. 2024 10.37
+0
Skratka ena beseda opiše ta projekt. NOROST
AxisDeus
23. 08. 2024 14.09
+2
Ne vidim razloga za debato, uvedemo sprejemne izpite za naravoslovne in bolj družboslovne programe, ter to uravnamo s povprečjem matematike oz. slovenščine. Vsi, ki želijo npr. na gimnazijo A, naj delajo sprejemce na gimnaziji A, kamor so glede na rezultat sprejeti ali ne, nek osnovni nivo materinščine in matematike pa je prav tako zagotovljen. Ne potrebujemo zato še NPZ-ja v vsaki triadi.
Stena188
24. 08. 2024 13.01
In če ne pridejo notri, počakajo eno leto in poskusijo še enkrat na drugi srednji šoli ...
Lark
23. 08. 2024 14.01
+0
Dve testiranji sta verjetno odločno pretežki za šolski kader in njihove dopuste. Ni fer do otrok, pa razumem statistiko, ampak mi deluje preveč po sistemu ne bomo nič dodatno delali in nas ne zanima.
Stena188
24. 08. 2024 13.06
Ocenjevanje nacionalnih preverjanj nima nobene veze z delom šolnikov in nobene veze z njihovimi dopusti. To je ločeno delo po samostojnih pogodbah.
NeXadileC
23. 08. 2024 13.57
Mal čudna logika. Bolj po sistemu, "pa dajmo kaj vsiliti".
VidMo
23. 08. 2024 13.57
+3
Kaj pa upoštevanje kakšnih obšolskih dejavnosti, krožkov, kaj otrok dela poleg šole itd ... samo znanje, znanje, znanje in nobenih izkušenj.
Smuuki
23. 08. 2024 14.06
+2
Ja tipično levaško. Se vpišeš v veliko krožkov nabereš pike znaš nič. Krožki so hoby in pika. Katerega delodajalca zanimajo hobiji? To so tipični obvozi levosučnih staršev da spravijo v šole svoje butce
Stena188
24. 08. 2024 13.10
To se sliši pa kot zelo kompleksen sistem. Še glede upoštevanja znanja matematike in slovenščine se ne moremo zediniti. Kako boste primerjali udejstvovanje v PGD, prostovoljstvo v DSO, treninge atletike ...
Smuuki
23. 08. 2024 13.34
+3
Spet nov izum kako zabite spraviti v šole. Vedno najdejo način kako se prešlepajo s pridno večino. Za kozlat. Direkt sprejemni izpit in amen kot pri športu na izpadanje. Naj zmaga najboljši. Ne pri nas zmagati mora naš.
Stena188
24. 08. 2024 13.11
Niste najbolj razumeli napisanega. Predlagam, da preberete še enkrat.
krmeki
23. 08. 2024 13.24
+5
Torej se ti bolj splača manjkati na NPZ.
bičbožji
23. 08. 2024 13.12
+4
torej če je otrok vseskozi komajda zadosten, in potem ne piše NPZ in ker je povprečje znanja 4 se tak otrok brez težav vpiše na medicino s povprečjem ostalih!!! kateri otrok poslancev, slovenskih veljakov to potrebuje in je tak da se sprejema taka neumnost...................vse za lastne riti........
cvetaca
23. 08. 2024 14.15
+2
Še en ki ni sposoben razumeti članka. Piše lepo, da bodo izračunali s srednjo vrednostjo dosežkov vrstnikov, ki bodo imeli enaki učni uspeh, torej če nekdo s povprečno oceno 2 ne bo šel pisat, bo dobil povprečje tistih, ki so prav tako imeli povprečno oceno 2.
Ramzess
23. 08. 2024 16.13
Morda res, ni pa navedeno katere vrstnike in kolikšno število bodo vzeli v račun, verjetno znotraj iste šole, kot jo obiskuje manjkajoči na NPZ.
Stena188
24. 08. 2024 13.12
Niste najbolj razumeli napisanega. Predlagam, da preberete še enkrat...
Smuuki
24. 08. 2024 18.44
Sem prav razumel da se s tem ukrepom podpira lenobo. Brez da se naprezaš dobiš pričakovano povprečno oceno vrstnikov s primerljivimi ocenami. Čemu bi se sploh trudil ker me povprečje poje. Popolnoma zgrešena ideja levega pola
Stena188
26. 08. 2024 14.57
elektroncek
23. 08. 2024 13.06
+4
kake neumnosti .... nesposobna vlada do kraja
Stena188
24. 08. 2024 13.16
Fajn bi blo, če bi bil komentar malce bolj konkreten.
ipissimus
23. 08. 2024 11.46
+5
Vedno so rekli uči se da boš imel dobre ocene in se lahko vpisal na gimnazijo itd.Ok načeloma se strinjam in deloma tudi ne namreč jaz sem iz 4 stopnje prilezel do 6 seveda brez gimnazije.Se pravi slabe ocene iz oš ni konec upanja za osebni razvoj.
ipissimus
23. 08. 2024 11.47
+4
Pozabil sem dodati samoplačniško ob delu
Buča hokaido
23. 08. 2024 13.05
+3
Miselnost je bila drugačna. Uči se, da ne boš delavec. Zato pa imamo, kar imamo. En kup ljudi z diplomami, magisteriji in celo doktorati na Zavodu za zaposlovanje.
Žiga Habjan 1
23. 08. 2024 11.35
+8
Se pravi tisti ki so pod povprečjem je najbolje da ostanejo doma in tako dobijo boljšo oceno (s tem ko jih ne bo se bo tudi povprečje dvignilo). Bravo logika.
cvetaca
23. 08. 2024 14.13
+0
Kaj si pameten, še članka nisi sposoben prebrati in razumeti. Piše lepo, da bodo izračunali s srednjo vrednostjo dosežkov vrstnikov, ki bodo imeli enaki učni uspeh, torej če nekdo s povprečno oceno 2 ne bo šel pisat, bo dobil povprečje tistih, ki so prav tako imeli povprečno oceno 2.
Stena188
24. 08. 2024 13.17
Niste najbolj razumeli napisanega. Predlagam, da preberete še enkrat.....
sebastjan jelen
23. 08. 2024 11.19
+1
Čim več otrokom je treba onemogočiti šolanje..ker samo ne izobraženi ljudje so dobri sužnji elit...
First Last
23. 08. 2024 11.12
-2
Sama frustracija in stres otrok, z nepotrebnim balastom in prepogostimi in prestevilnimi preverjanji, ogromno povprecnih in podpovprecnih ucencev se v zivljenju bolje in zelo dobro znajde, ucenci ki jih ucitelni drznejo celo ponizevat in imajo za manj kot odlicnjake. Solski sistem je nespremenjen ze stoletja, ker pac vladajo sami pametnjakovici, upam da bo vsaj ai vsilil spremembo in da se teh kar nekaj kvazi bluzacov odpusti, koga zanimajo vse snovi tako podrobno in obsirno, naj gredo bluzit na univerze ipd kamor so vpisani ljudje ki jih to zanima
elektroncek
23. 08. 2024 13.07
+0
ja res bogi sončki naši ..boh ne daj jih miceno pod stresek spravit ker pol ko pridejo v službo itaq ni nič z njimi ... slok prst pokažeš in jok na drevo .. sposobnost vegeta....znanje vegeta
Stena188
24. 08. 2024 13.26
Se vam res zdi, da je v osnovnih šolah tako, kot je bilo leta 1700?
Smuuki
23. 08. 2024 11.03
+3
Vse te teze, teorije, zbiranje točk, zoizove štipendije so ena sama prevara. To je samo orodje da naprej spehate svoje butce. Zelo preprosto je in pošteno samo testiranje znanja s sprejemnimi izpiti. Ma kakšni npz ji in vse te kolobocije. V osnovnih šolah dajte otrokom znanje. Na prehodu v srednjo šolo bodo sprejemni izpiti test za učitelje kaj ste jih navadili in test realnega znanja. Ko se bo spremljalo te podatke se bodo kmalu izluščili učitelji ki hodijo samo v službo in učitelji ki tudi naučijo. Ene se nažene in druge ustrezno nagradi. Tako bo šolstvo postalo dobro. Zdaj niti slučajno. Zoisove štipendije dobijo otroci staršev ki imajo moč in ne otroci ki imajo znanje. Zanima me analiza zoisovih štipendistov. Koliko od teh je uspešno dokončalo šolanje? Zeeeelo nizek procent. Koliko od teh štipendistov je desnega navoja? Zeeeeelo zelo malo. Tu se že začne negativna selekcija
Smuuki
23. 08. 2024 11.26
-1
Rezultat obstoječega sistema? Dobimo dr znanosti brez znanja. Zakaj je to sploh možno? Ker je sin vplivnega očeta ki mu je s svojo močjo in tem sistemom to kribično početje legaliziral. Formalno pravno ni sporno, moralno zelo sporno. Ko dobi tak otrok v roke državo jo kljub vsem nazivom zavozi
expost
23. 08. 2024 13.35
+1
Smuuki, deloma se strinjam s teboj. Otroka je pač potrebno ocenjevati celokupno. Osnovnošolska petica iz matematike v 9. razredu je de-facto primerljiva s solidno dvojko(!) v srednji šoli (1.letnik). Gre za to, da se otrok v zadnji triadi ne uči razmišljanja in povezovanja stvari na vsebinski ravni, ampak avtomatizma. Npr. pri matematiki jih učijo pretvarjanja enot (mg <-> kg, cm3<->hl), ko pa pridejo do fizike ali kemije, kjer se pojavijo kg/l ali g/cl, pa jim to nikakor ni jasno. Tudi naloga kot je "avto prevozi 10km v 5 minutah. S kolikšno hitrostjo (v m/s) je vozil ta odsek poti" je veliko devetošolcem kar resen izziv.
Smuuki
23. 08. 2024 14.20
+3
Pa saj to so vendarle uporabna znanja. Zakaj se bojiš da bi otroke naučili uporabnih znanj? Ogromno balasta lahko opustimo in jih naučimo znanj ki jih bodo potrebovali pri nadaljnem šolanju in delu. Ja šolanje je resno delo ne samo prebijanje časa v šoli. Bolj kot učenci se preverjanja bojijo učitelji. Ko se jasno vidi katerega učitelja otroci so uspeli in katerega učitelja otroci so pogoreli. Učitelji kolesarji se tega zeeeeelo bojijo. Upravičeno
Stena188
24. 08. 2024 13.30
Kaj se zgodi, če ne pride notri s sprejemcem? Počaka eno leto in poskusi ponovno na drugi šoli?
expost
23. 08. 2024 09.58
+8
Srednje šole (štiriletni programi) naj uvedejo sprejemna izpita iz dveh predmetov: matematike in enega vsebinsko povezanega: gimnazije iz naravoslovnih predmetov ali splošne razgledanosti, tehnične šole iz tehničnih spretnosti itd. Ta uravnilovka, da se lahko vpišeš na SŠ na podlagi ocen iz osnovne šole, je povsem zgrešena. Osnovnošolske ocene že dolgo ne odražajo bistva (nivoja znanja), ampak so bolj ali manj stvar individualne odločitve učitelja. Ko odličnjaki iz OŠ pridejo v SŠ, v prvem semestru 'počepnejo', saj precenjujejo svoje OŠ znanje (se preveč zanašajo na tiste petice). Drugi semester devetega razreda bi moral biti učinkovita priprava na prehod v SŠ.
ZbuditeSeLjudje
23. 08. 2024 09.56
+0
V podjetništvu padeš 100x, pa če se pobereš 101x si se nekaj naučil in nekam prilezel. Otrokom!! pa damo samo eno šanso da se izkažejo in si s tem zapečatijo prihodnost. Katastrofa od sistema..
expost
23. 08. 2024 10.08
+5
Osebno sem mnenja, da šolske ocene niso primeren kriterij za vpis na srednjo šolo ali fakulteto. Ocena pove samo polovico zgodbe. Ne razkriva otrokovih delovnih navad, predanosti, odnosa (tudi z nadrejenimi oz. učitelji) in drugih kompetenc.
Smuuki
23. 08. 2024 14.23
+3
Zakaj dati otrokom samo eno šanso? Dajmo jim možnost ponovitve. Prazni glavi ne pomaga niti 100 ponovitev. Trenutno šola proizvede prevelik procent podarjenih spričeval. Pri športu se ve da je najboljši prvi. Zakaj se tega bojimo pri znanju?
Stena188
24. 08. 2024 13.39
+1
Kaj če ne bo prišel na recimo Bežigrajsko gimnaziji bo pa njegovega življenja konec? Zlati maturant si lahko na katerikoli gimnaziji.
Stena188
24. 08. 2024 13.40
Res je. Kako bi pa vi določili, kdo se lahko vpiše in kdo ne?
Smuuki
24. 08. 2024 18.50
Sprejemni izpit je najbolj pošteno sito. Naj vsaka gimnazija ali druga srednja šola pripravi svoj sprejemni izpit. Naj bodo datumsko razporejeni da en učenec piše pet sprejemnih. Če bo naredil vseh pet se bo sam idločil kje bo nadaljeval šolanje. Vsaka šola ve koliko učencev lahko sprejme. Pač vpiše št dijakov od najboljšega navzdol do zapolnitve prostih mest. Preprosto in pošteno
Stena188
26. 08. 2024 15.11
Torej če hočemo, da se ima vsak možnost vpisati na katerokoli šolo, bo za cca 40 gimnazij in še nevem koliko srednjih šol treba poiskati datume, ki se ne prekrivajo z drugimi. Če ima mesec cca 20 delovnih dni in začnemo junija, bi končali verjetno nekje oktobra. Poleg tega bi dijaki, pisali več testov namesto samo dveh, kjer bi večkrat izkazovali znanje praktično identičnega področja. Namesto enega izpitnega gradiva, ki bi bilo enako za vse učence bi treba izdelati 80+ različnih testov.
jedupančpil
23. 08. 2024 09.24
-3
ehh, sej se manjka kuharjev, cestarjev, .... skratka ogromno kadra, ki več kot 9 letke ne rabi... in namest se svaljkat po raznih gimnazijah----> DELAT
Darko32
23. 08. 2024 09.51
+2
Poglej kakšne oslarije pišeš. Kuhar mora poznati malo tehnike, da lahko kuha, saj je večina aparatov že diogitaliziranih in mikroprocesorsko krmiljenih. Tudi ogromno senzorjev je v igri, kot so razni stroji za čiščenje. Cestar mora poznati prav tako malo tehnike, saj je vse digitalizirano in tudi signalizacija cestišč se že prilagaja tehniki- oznake na cestiščih. ITD... Takšna ideologija, kot jo ti tumbaš je pripšeljala do zloma ekonomije v Sloveniji, saj so vsi se pšli kako mutiti z 500 na uro in dobil ismo pogrom v izobraževanju in preveč kadra iz področja mešanja megle.
Ici
23. 08. 2024 09.03
-1
Spet ena od neumnosti šolstva. Ampak, kaj hočemo?! To je slovenska realnost. Neresna in neodgovorna družba, dekadentne vrednote, post komunistični karakter. Za nas ni ne rešitve, ne napredka.
Stena188
24. 08. 2024 13.42
Kako bi pa vi določili, kdo je sprejet in kdo ne?
matyazg
23. 08. 2024 08.53
+6
Če ne bilo preveč vpisov, so bili nekoč sprejemni izpiti. Preprosto in učinkovito.
expost
23. 08. 2024 10.05
+3
Enako tudi velja za fakultete. Tudi te so plačane po glavarini. Nobene kritične presoje kakovosti več ni. Podatek o (ne)zaposljivosti posameznih diplomantov, je samo statistika, ki več pove o posamezniku (rajši je brezposeln kot da bi delal) kot pa instituciji. Je pa res, da trg že loči zrno od pleve: kaj si naj podjetje pomaga z uni.dipl.xxx, če ta ne zna spraviti teorije v prakso? Če npr. diplomantka EF v praksi razume, kakšna je razlika med obveznostmi in terjatvami v bilanci, ne zna pa tega razmejiti v dokumentaciji, ki jo ima pred seboj. Trg potrebuje 95% praktično orientiranih (aplikativnih problem solverjev) in 5% razvojnikov, ki so zelo močni tudi v teoretskih okvirjih.