'Če nimaš zelo tehtnih razlogov, se moraš na klic republike odzvati pritrdilno'

Kot je na včerajšnji seji mandatno-volilne komisije državnega zbora spomnila generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač, predsednik republike kandidata za prosto mesto ustavnega sodnika predlaga že tretjič. Tokrat je izkoristil možnost, da kandidata predlaga tudi zunaj kroga prijavljenih na javni poziv. Tako je ravnal tudi v primeru ustavnega sodnika Marijana Pavčnika in sedanjega predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza, so pojasnili v predsednikovem uradu.

Kot je dejala Kovačeva, je Janez Kranjc, ki se je javnosti danes predstavil v predsedniški palači, nedvomno eden najvidnejših pravnih strokovnjakov pri nas, ki hkrati uživa velik ugled tudi v mednarodnih pravnih krogih.

Je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužni profesor na ljubljanski in mariborski pravni fakulteti, nosilec visokih domačih in tujih državnih odlikovanj in častni doktor tujih univerz. "Odlikujejo ga bogate, večdesetletne izkušnje na akademskem, raziskovalnem in drugih področjih pravne znanosti in pravne zgodovine", če bo izvoljen, pa bo "nedvomno lahko pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča", je dejala.

V predsednikovem uradu so sicer izpostavili, da je Kranjc cenjen pravni strokovnjak tako doma kot v tujini. Med drugim je trikrat opravljal funkcijo dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in predsedoval Evropski zvezi pravnih fakultet. Je nosilec najvišjih državnih odlikovanj Slovenije, Francije in Avstrije in častni doktor tujih univerz. Uživa ugled cenjenega in odličnega pravnega strokovnjaka z visoko stopnjo osebne integritete.

Predsednik republike Borut Pahor pa je ocenil, da bo ob morebitni izvolitvi lahko pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi.

Za javne predstavitve kandidatov se je Pahor odločil, ker prispevajo k preglednosti in kakovosti postopkov izvolitve visokih državnih funkcionarjev ter krepijo zaupanje javnosti. Hkrati pa takšne predstavitve omogočajo, da se javnost s kandidati spozna, še preden o njih dokončno odloči državni zbor ali jih na položaj neposredno imenuje predsednik republike.

Z ostalimi sodniki se želi pogovarjati o problemih in iskati skupne rešitve

Kandidat za sodnika ustavnega sodišča je v današnji javni predstavitvi dejal, da se bo z lastno nepristranskostjo soočal z zavedanjem svoje pristranskosti. Na ustavnem sodišču bo predstavljal enega od devetih sodnikov in ne večine, nesoglasja med ustavnimi sodniki pa so po njegovem mnenju normalen del razprave.

Kot je dejal, je povabilo predsednika republike za kandidaturo sodnika ustavnega sodišča sprejel, saj se je zgledoval po besedah častnega doktorja ljubljanske univerze, Josepha Weilerja. "Če nimaš zelo tehtnih razlogov, se moraš na klic republike odzvati pritrdilno," je povzel njegovo misel.

Poudaril je, da bo predstavljal enega od devetih sodnikov, zato se želi z ostalimi sodniki pogovarjati o problemih in iskati skupne rešitve, tudi če glasovanje na koncu ne bo soglasno. Trdi pa, da bo odločitev po diskusiji "utemeljena in racionalna".

Nesoglasja med ustavnimi sodniki je opisal kot "normalen del razprave, ki je resno mišljena". "Bolj zaskrbljujoče bi bilo, če bi vedno vsi menili enako. To pomeni, da bi samo sledili nekemu mnenju," je dejal. Konkretnih situacij pa ni želel komentirati.

'Zakon je trd, pa je vendar zakon'

Povedal je, da se je vedno trudil "ostati na ravni pravnega", na katero ne spadajo vnašanje ideoloških prvin v pravni diskurz, emocionalizacija in pristranskost.

Ob tem je izpostavil tudi, da je neodvisnost sodstva institucionalno vprašanje, nepristranskost pa da je težava vseh sodnikov in sodišč. "Vsak človek ima svoje preference in svoje antipatije. In lahko rečemo, da je temeljno vprašanje vsakega, ki odloča, kako se temu izogniti, kako odmisliti subjektivne prvine," je povedal in dejal, da je to vseeno ideal, ki se mu skušamo približati.

"Neprestano soočanje z lastno pristranskostjo, ki se je moram zavedati, je edini način, da bom nepristranski," je pojasnil Kranjc. Ohranjati želi tista načela in pridobitve, ki predstavljajo temelj ustave. Želje po revoluciji pa nima.

Odmevne odločitve ustavnih sodnikov v zadnjem času, kot je razveljavitev nekaterih členov zakona o nalezljivih boleznih, je komentiral z latinskim rekom: "Zakon je trd, pa je vendar zakon". Izpostavil je, da je subjektivno mnenje v takih primerih brezpomensko. Intimno nestrinjanje z odločitvijo po njegovem mnenju nima nobene povezave s tem, ali je odločitev pravilna, saj je bila pravilno sprejeta.

Pahor je Kranjčevo kandidaturo že poslal v državni zbor, mandatno-volilna komisija pa je v četrtek že sklenila, da bo državnemu zboru predlagala Kranjčevo imenovanje za ustavnega sodnika. Če bo potrjen, bo Kranjc nasledil ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki se ji mandat izteče sredi julija.