Poimenovali so ga resnični junak modernega alpinizma, ki je bil že od malih nog povezan z naravo. V svoji knjigi Alpinist opisuje svoje otroštvo, ki so ga zaznamovale številne vragolije na prostem. Tudi oziroma predvsem zato mu ni vseeno, v kakšnem stanju so danes tako ljubi mu Julijci, kako planinci pazijo (ali pa ne) na Sedmera Triglavska jezera, tudi o komercialnih odpravah, ki v Himalajah za seboj puščajo ogromno smeti, ima ostro mnenje.
Silvo Karo je goram vdan že 40 let. Vedno je veljal za nekakšnega glasnika gorniške kulture, tudi 12. Festival goriškega filma, ki se začne v ponedeljek, 26. februarja, v Ljubljani, je povezan s tem. Karo je namreč festival vpeljal prav z namenom, da širši javnosti prikaže navdihujoče zgodbe posameznikov, ki premikajo meje v plezanju in alpinizmu, skrivnostne gorske kulture in ogrožene živalske vrste ...
"Mi smo od vsega začetka vedno pazili, da smo v gorah za seboj pustili čim manj stvari. Vse, kar se je dalo, smo vedno odnesli s seboj v dolino. Trudili smo se, da bi čim manj "poškodovali" gore. Pri večjih komercialnih odpravah pa to ne gre," pravi Karo, eden od "treh mušketirjev", kakor so že zgodaj poimenovali navezo Frančka Kneza, Janeza Jegliča - Johana in Silva Kara.
"Potrebovali bi precej denarnih sredstev, da bi počistili ledenike v Himalaji, da bi vso svinjarijo, ki jo v najvišja gorstva zvleče človek, spravili nazaj dol. Nekateri na poti na najvišje himalajske vrhove stvari mečejo v ledeniške razpoke," opozarja Karo in obenem dodaja, da so mu klasične himalajske odprave hitro začele predstavljati nekoliko utesnjujoče okolje.
In kako je pri nas?
Slovenci veljamo za navdušene planince, a kako smo ob tem navdušeni nad varovanjem narave? Papirnati robčki, zmečkane pločevinke piva in ovoji čokoladnih bonbonov ob poti kažejo, da nam je (pre)težko za seboj v dolino odnesti, kar smo v nahrbtniku prinesli nad 1000 metrov in več nadmorske višine.
"Koče pri nas so se morda nekoliko preveč usmerile v komercialno ponudbo. Težava nastane takrat, ko je nek sistem vpeljan in postavljen, ko so ljudje že navajeni na določeno ugodje," opozarja Karo.
"Svinjarija se potem kopiči. V preteklosti so gradili skromne hiške, a čas je potem prinesel vedno večje udobje. Nekateri oskrbniki so preveč zabredli v to," pravi sogovornik, ki pa dodaja, da to ne predstavlja le težave pri nas, pač pa se s podobnimi okoljskimi problemi ukvarjajo tudi v tujini, kjer je ponudba še bolj bogata.
"Narava absorbira, kolikor pač lahko. Vprašanje je recimo, koliko dela lahko opravi čistilna naprava pri Triglavskih jezerih oziroma koliko umazanije se zliva nazaj v jezero."
Kdo bi moral (ukrepati), pa ne?
Da je skrb za čisti gorski svet v prvi vrsti naloga države, je prepričan predstavnik rokenrol generacije, ki je energijo in ritem prenesel v najbolj zahtevne stene.
"Nekatere države za to skrbijo bolj, druge manj. Na Antarktiki, na primer, imajo izjemno stroga pravila. Kar prineseš v njihov divji svet, moraš od tam tudi odnesti. Himalaja je druga zgodba. Nadzor tam ni tako strog, kar ni dobro v prvi vrsti za naravo, ki si bo od masovnega gorništva težko opomogla, koristi ne niti prebivalcem v dolini. A težava se ni pojavila šele zdaj, tako je bilo že v preteklosti," dodaja Silvo Karo.
"Država bi morala sprejeti določene regulative. Ko imaš v gorah koče s 140 ležišči in določeno stopnjo ponudbe, se nazaj ne da več vrniti. Če bi "pobrali" nekaj udobja, bi v hribe spet dobili prave planince in izgubili "turiste", ki pričakujejo udobje, a za seboj puščajo gore smeti," pravi Karo.
Ena od rešitev bi bila po njegovem mnenju tudi "prevzgoja" mladih planincev. "Danes sleherno stvar dobiš zavito v plastiko, to mladina potem tovori v hribe in pušča za seboj. Navajati in poučevati jih o škodljivih vplivih poseganja v okolje in vzgajati v smeri, da je potrebno v naravo hoditi z določeno mero skromnosti ter tako ravnati tudi z gorami," dodaja alpinist.
Če ne bomo spremenili našega načina ravnanja z naravo, za prihodnje generacije ne bo ostalo prav veliko, še pravi Silvo Karo.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.