'Če ne bomo dvignili cen mesa, ne bomo preživeli'

V nakupovalnih vozičkih je za isto ceno vedno manj mesa, opažajo potrošniki. "Seveda je šlo gor! Kar se tiče govejega, perutnine, faširanega mesa ... To se je vse podražilo! Recimo za naju, ker sva sama, še gre, ampak ena družina, ki ima otroke, mora vseeno malo pogledati, kako in kdaj bo kupila meso," pravi potrošnica. 

Od začetka leta do konca julija se je najbolj, in sicer za dobrih 22 odstotkov, podražila svinjina. Sledi ji perutnina, ki je dražja za petino, cena govejega in telečjega mesa pa se je zvišala za dobrih 19 odstotkov. Trend pa se bo še nadaljeval, pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin in predsednik UO GIZ Mesne industrije. "Če bomo uspeli za vsaj 15 odstotkov dvigniti, bomo mogoče preživeli, sicer je pa stanje v živilski industriji lahko zelo kritično, sploh v mesni industriji," meni. 

Napoved, ki je kupci sicer ne želijo slišati. Potrošniki poudarjajo, da jih to skrbi, saj se vse draži, plače in pokojnine pa ostajajo enake. A drugače preprosto ne bo šlo, cene elektrike in plina so ušle izpod nadzora, je jasen Krivec. "Če vam povem konkretno številko, smo lani v juliju plačali elektriko 60.000, letos 450.000. Plin smo plačali 30.000 lani julija, letos 350.000. Če smo lani dali za energijo milijon pa pol, se nam letos lahko zgodi 8,9 milijona," je jasen.

Ljudje so sicer pri nakupovanju čedalje bolj previdni. Nekateri priznavajo, da so se zaradi višjih cen vseeno morali čemu odreči in da bolj pazijo, kaj pojejo. Poleti jih je reševala tudi zelenjava, ki so jo pridelali na vrtu. "Zdaj, ko je poletje, je dosti zelenjave na vrtu, pa malo kombiniramo," pravijo. Nekateri pa zaradi inflacije nakupujejo, ko je akcija. "Pogledam, kakšna akcija je, vzamem, ampak ne za dva ali tri dni, ampak za 14 dni. Tako da dvakrat na mesec nakupim vse v akciji," je slišati. 

Stanje na trgu pa še poslabšuje huda suša, ki ne poganja le cen v nebo, v jeseni bi lahko celo osiromašila trgovske police. "V Nemčiji se kolje 40 odstotkov manj prašičev, zaradi suše ne priraščajo. Tudi kmetje niso več uhlevljali zaradi dragih cen energentov, umetnih gnojil. Enako je v Španiji. Odpira se zopet azijski trg, ker imajo tam pomanjkanje ," poudarja Krivec.

Državna pomoč pri energetski krizi je sicer dobrodošla, a slovenska malha bo za vse, ki jo potrebujejo, premajhna, se zaveda Krivec, ki dolgoročno rešitev vidi v uvedbi kapice, ki bi jo veljalo oblikovati na evropski ravni.