'Če ne bo drugih reform in gospodarske rasti, bo treba poseči tudi v pravice'

Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijan Papež je dejal, da je glede izplačevanja pokojnin zakonska ureditev zelo dobra. Razliko med sredstvi iz prispevkov in zneskom, ki ga je treba izplačati, namreč pokrije država iz proračuna. A Papež je opozoril, da ne sme ostati le pri reformi pokojninskega sistema. Dejal je, da če ne bo drugih reform in če ne bo gospodarske rasti, potem bo treba poseči tudi v pravice. "Toda upajmo, da se to ne bo zgodilo in da se bodo razmere izboljšale," je povedal.

Dodal je, da bodo po pokojninski reformi ljudje morali delati dlje, upokojevali pa se bodo pod strožjimi pogoji. Po njegovem mnenju so ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe in določbe glede fiksnega valorizacijskega količnika korak k ustavitvi padanja pokojnin v primerjavi s plačami in k bolj dostojnim pokojninam.

Nekatere novosti v reformi so razburile javnost

Nekatere novosti v reformi so sicer povzročile precej nezadovoljstva, tako med drugim zvišanje mesečnega prispevka za prostovoljno vključene v obvezno pokojninsko zavarovanje z 58 na skoraj 191 evrov. Poleg tega se za prostovoljno vključene ta doba zavarovanja ne šteje več kot pokojninska doba brez dokupa. Papež je dejal, da bi bila pri tem prispevku ustreznejša rešitev v postopnem zviševanju zneska.

"Treba pa je tudi opozoriti, da se razen pri kmetih obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje ne šteje kot pokojninska doba brez dokupa, temveč samo kot pokojninska doba," je dejal Papež. To po njegovih besedah pomeni, da v letošnjem letu, ki sodi še v prehodno obdobje, moški ob starosti 58 let in štiri mesece ter s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa lahko pridobi pravico do starostne pokojnine (pri starostni pokojnini ni odbitkov). Če pa ima v 40 letih pokojninske dobe na primer tudi dokup dobe ali prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje, pa lahko uveljavi predčasno pokojnino, kar pomeni tudi odbitke, ki so trajni.

Po Papeževih besedah se je lani razmerje med upokojenci in zavarovanci spet občutno znižalo, saj je na enega upokojenca statistično prišlo 1,46 zavarovanca. V letu 2010 je na enega upokojenca statistično prišlo 1,6 zavarovanca, v letu 2011 pa 1,53.

Kako lahko posameznik sam poskrbi za varno starost?

Po Papeževih besedah je priporočljivo, da posameznik za varno starost poskrbi tako, da se prostovoljno vključi v dodatno pokojninsko zavarovanje ali v kakšne druge oblike varčevanja. "Najbolj ranljivi so tisti, ki imajo nizko plačo. Rek sicer pravi, da nikoli ni mogoče tako malo zaslužiti, da ne bi bilo mogoče še kaj privarčevati. Toda morda je ta rek nastal v bolj normalnih razmerah in ne v kriznih, kot so zdaj, ko je veliko ljudi, ki na žalost nimajo dovolj sredstev za preživetje. V prihodnosti se bo poznal vsak evro," je povedal.

Dodal je, da je Zpiz sicer izvajalec obveznega zavarovanja, a kot sam opaža, smo v Sloveniji premalo vključeni v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje oz. vplačujemo v povprečju prenizke premije.