Če kmalu ne bo dežja ...

Prvi letošnji meseci nam s padavinami niso ravno postregli. Pravzaprav je v Sloveniji od februarja do aprila padlo le 38 odstotkov svojega dolgoletnega povprečja padavin. Kot je za 24ur.com povedal Brane Gregorčič iz Agencije RS za okolje (Arso), sta bila tako januar kot februar razmeroma suha, čeprav ni bil noben ekstremno suh. Marec je bil, kar se padavin tiče, povprečen, medtem ko je bil april izredno suh. Tudi maja ni bilo veliko drugače, nekaj dežja je bilo v začetku meseca, med nedeljskim deževjem pa je padlo od 30 do 80 mm padavin, kar je polovica mesečne količine.

Zaradi razmeroma suhega vremena v letošnjem letu je preskrbljenost tal z vodo najslabša na obalnem območju, še posebno v višjih predelih Slovenske Istre, kjer kmetijskih površin ne namakajo. Podobno je tudi na Goriškem in zlasti na Vipavskem, kjer je k izsuševanju prispevala še močna burja. Po podatkih Arsa je tudi v drugih delih Slovenije znova izražen primanjkljaj vode v tleh. Pridelovalci namreč poročajo, da je zaradi sušnih razmer vznik spomladanske setve počasnejši, moteno pa je tudi presajanje sadik na prosto.

Prav nedeljsko deževje pa je razmere glede suše, nekoliko rešilo, zato hude suše ta hip, kar se rastlin tiče, ni. ''Se pa lahko pojavi problem suše, če več kot en teden ne bo dežja,'' je povedal Gregorčič. In kakšna je napoved? ''Ta teden bo kar suh, kakšne napovedi resnega dežja za ta teden ni, se pa nakazujejo možnosti v prihodnjem tednu,'' je še dejal.

Sušno tudi drugod po Evropi

S sušnim vremenom pa se soočajo tudi drugje po Evropi. V večjem delu Evrope se bo suša, kot kaže, še nadaljevala, izsušena kmetijska zemljišča si lahko olajšanje obetajo šele junija, tako vsaj pravijo svetovni meteorologi.

Od februarja do aprila je del srednje Evrope namreč dobil manj kot 40 odstotkov svojega dolgoletnega povprečja padavin. ''Večina res sušnega vremena se obeta južni Franciji in Nemčiji, kjer bo podpovprečna količina padavin padla predvsem na severnih območjih, kjer je večina pšenice,'' je povedal Todd Crawford, vodilni meteorolog Mednarodnega vremenskega servisa, ki ima sedež v ZDA. ''Za rast pšenice v večini Francije in Nemčije bi potrebovali več dežja,'' je dodal.

Če nizek tlak v Severnem Atlantiku ne bo potisnil proč visokega zračnega tlaka, bi lahko suša pritisnila tudi na evropske energetske trge. ''Zadnje visoke temperature in malo deževja po Evropi se odražajo v nizkih nivojih hidroelektrarnih rezervoarjih po vsej celini,'' je povedal direktor raziskav proizvodov pri Deutsche Bank Mark Lewis.

Nivo švicarskih rezervoarjev je v začetku maja spet padel, kar je še dodatno preložilo običajno spomladansko prelomnico, ko se zaradi taljenja snega nivo zvišuje. Prav švicarske rezerve so navadno ključni poletni vir čiste električne energije. Toda z nemško proizvodnjo jedrske energije, ki zaradi japonske jedrske krize šepa, bi nadaljevanje suše lahko dvignilo evropske cene ogljikovih emisij, saj so proizvajalci prisiljeni pokuriti več premoga.

Dolg vročinski val je poleti leta 2003 prisilil več nemških in francoskih jedrskih elektrarn k zaprtju, saj so imeli težave z rečnimi vodami. Medtem ko temperature doslej niso bile tako ekstremne, pa so nizke vrednosti rek vedno bolj zaskrbljujoče. Španija, ki se tudi zanaša na hidroenergijo, je opazila, da so se njene rezerve v primerjavi z lanskim letom skrčile za približno tri odstotke.