Dobro leto je minilo, odkar so v Franciji uvedli enotno embalažo na tobačne izdelke. In ker uredba ni prinesla želenih rezultatov, francoska ministrica za zdravje Agnes Buzy že razmišlja, da bi uredbo ukinila. Naloga politike je namreč ta, da dela za neko skupno dobro, za uspeh države kot celote. "Politika mora zasledovati nek politični interes kot celote," poudarja tudi pravnik Matej Avbelj, izredni profesor na Evropski pravni fakulteti.
Dolžnost vladajoče politike je, da spremlja učinkovitost oziroma neučinkovitost zakonodaje in da predlaga ukrepe, s katerimi bi se v državi bolje upravljalo. Vlada je namreč zato, da vlada, in poskrbeti mora tudi za to, da država med drugim učinkovito deluje. "In če ugotovi, da je nek zakon nefunkcionalen, da povzroča škodo, ovira razvoj na nekem področju, je v pristojnosti vlade, je njena pravica in dolžnost, da predlaga spremembo zakona, v kolikor ravna v skladu z ustavo," pojasnjuje Avbelj. Vlada se mora namreč držati svojih ustavnih pristojnosti in zakonodaja, ki jo predlaga, mora biti v skladu z ustavo.
"Če nek zakon ustvari neko upravičeno pravno pričakovanje, potem gre že za neke ustavne pravice in mora vlada oziroma zakonodajalec delovati znotraj teh predpisanih pričakovanih ustavnih okvirjev," pojasnjuje Avbelj in dodaja, da je spreminjanje zakonov znotraj ustavnega okvirja stvar politične diskrecije in politične oportunitete vsakokratne politične oblasti.
Dober primer, kako ukiniti zakon, ki ne prinaša želenih rezultatov je Danska. Ta je, 1. oktobra 2011, kot prva na svetu uvedla davek na maščobo – doplačilo za živila, ki imajo veliko nasičenih maščob. Maslo, mleko, sir, pica, meso, olje in predelana hrana so tako postali obdavčeni, če so vsebovali več kot 2,3 % nasičenih maščob. A danska zgodba o davku na maščobo je zelo kratka. Omenjeni zakon, ki ga je izglasovala velika večina poslancev, je s seboj prinesel inflacijo, čezmejno nakupovanje, izgubo delovnih mest in velike administrativne stroške. Na uživanje nasičenih maščob pa je imel zelo malo učinka, saj so danski nakupovalci začeli kupovati cenejše izdelke v nižjecenovnih supermarketih, velikokrat tudi v cenejših državah. Ker je imel zakon zanemarljiv vpliv na uživanje, ni verjetno, da je imel kakršen koli vpliv na zdravje. Ko je postalo jasno, da davek na maščobo ustvarja več stroškov kot koristi, je velika večina poslancev izglasovala njegovo razveljavitev. Januarja 2013, 15 mesecev po njegovi uveljavitvi, so uredbo ukinili. Dejstvo je, da je imel davek majhen ali nični učinek na prehranjevalne navade, debelost in zdravje. Ker ni služil svojemu namenu, so se ga Danci preprosto znebili.
Prav tako so Danci ukinili tudi davek na sladke pijače, ki je bil v veljavi od 30. let prejšnjega stoletja. Nepriljubljeni davek so ukinili leta 2014, z razveljavitvijo zakona pa so želeli ustvariti več delovnih mest in pomagati lokalnemu gospodarstvu, saj so Danci, da bi se izognili davku, hodili po nakupih v Nemčijo in na Švedsko, kjer so bile cene sladkih pijač nižje.
Novembra 2016 so davek na sladke pijače izglasovali tudi v Cook County v ameriškem Illinoisu. V okrožju, ki šteje skoraj 5,2 milijona prebivalcev (sem spada tudi Čikago), je bilo glasovanje o sprejetju zakona tesno, devet glasov za in osem glasov proti. Davek je stopil v veljavo avgusta 2017, vendar je prizadel dietne in ne sladke pijače. Oktobra 2017 so s 15 glasovi za in enim proti izglasovali ukinitev davka, ki je v veljavi ostal le še do 1. decembra 2017. Davek je bil izredno nepriljubljen tudi zato, ker je služil le polnjenju proračunskega primanjkljaja, ne pa izboljšanju javnega zdravja.
Zakon v ameriškem Illinoisu je imel izredno kratek rok trajanja, saj je bil neučinkovit. Vsak zakon, za katerega se izkaže, da ni dober oziroma je neučinkovit, je treba spremeniti ali odpraviti, se strinja tudi vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič. Kot še pravi, si bodo v poslanski skupini LMŠ vedno prizadevali za odpravo napak ali slabih rešitev v slovenski zakonodaji. "Pri tem pa moramo preseči strankarske interese in ravnati v dobrobit državljanov. Velikokrat pa ni težava v samem normativnem urejanju določenega družbenega področja, ampak površna implementacija zakonov v praksi ali celo v ljudeh, ki zakon izvajajo," je pojasnil.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.