Janša: V Ormožu so pred 30 leti dosegli več kot Špartanci

Če je 300 Špartancev ustavilo stotisočglavo perzijsko vojsko, so v Ormožu ubranili most, ki je takrat simboliziral novo mejo nove države. "Sovražni tanki so prišli naokrog čez Središče ob Dravi, ampak tudi v tem primeru ste Ormož ubranili," so v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) povzeli besede Janeza Janše. 

Oklepne in tankovske enote Jugoslovanske ljudske armade so prodrle po drugih poteh in zavzele veliko mejnih prehodov, včasih tudi po presoji poveljnikov in komandirjev policijskih in miličniških enot ali teritorialne obrambe, da je bolje, da se enote sovražne vojske čim bolj oddaljijo od svoje točke oskrbe. "Na koncu se je vse skupaj dobro izšlo. Se pa ne bi dobro izšlo, če bi prodrli povsod, če jih nikjer ne bi zaustavili in če se nikjer ne bi zgodilo to, kar se je zgodilo tu, v Ormožu," je poudaril premier.

Janša je spomnil, da se je vojna začela že z razorožitvijo teritorialne obrambe oz. poskusi njene razorožitve več kot leto pred desetdnevno osamosvojitveno vojno. Ob tem je izpostavil, da je pomembno, da smo bili Slovenci pripravljeni braniti Slovenijo, čeprav ne povsod z enako vnemo.

Spomnil je tudi, da je bil v Ormožu pred 30 leti nekaj dni po spopadih, po brionski deklaraciji, ko je vladalo premirje. "Takrat smo videli poškodovan zvonik, uničene tanke na Kogu in razdejanje, ki se je videlo na mostu čez Dravo. Po vsem tem je bilo jasno, da je Slovenija tukaj zdržala," je dejal.

Obenem je Janša ocenil, da smo takrat nastopali kot enotna slovenska obramba z veliko podporo prebivalstva, logistike, lokalnih oblasti in podjetij. "Slovenija je v obrambi dihala enotno. In zato lahko danes svečano in veselo proslavljamo 30. rojstni dan," je še povedal predsednik vlade.

Janša in Peterle na taboru Slovencev po svetu poudarila njihov pomen pri osamosvajanju

Premier Janez Janša je na današnjem 27. taboru Slovencev po svetu, ki poteka pod naslovom Slovenci pred 30 leti in danes, poudaril pomen rojakov po svetu pri osamosvojitvi Slovenije. To je v svojem nagovoru na taboru v ljubljanskem Zavodu svetega Stanislava izpostavil tudi predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle.

Slovenija je tukaj, kjer je, zato ker Slovenija ni bila samo tisto, kar smo živeli v Sloveniji, ampak je bila več, je povedal premier Janša. "Misel na demokratično in svobodno Slovenijo je preživela v glavnem onkraj meja socialistične republike Slovenije, kajti tukaj je bila čistka neizprosna," je izpostavil.

Empirični dokaz za to, da je samo skupna celota omogočila osamosvojitev, je bilo po premierjevih besedah prvo srečanje Svetovnega slovenskega kongresa. Slovenci po svetu so takrat nadomestili diplomacijo, ki je Slovenija ni imela, je dejal.

"Pomanjkanje ali šibkost našega glasu v svetu so takrat odpravili naši rojaki povsod," je povedal Janša. "Praktično ni bilo rojaka, ki takrat ne bi nečesa naredil. In to je v svetu ustvarilo vtis, da se je naklonjenost do našega koraka v enem tednu bistveno spremenila," je izpostavil.

"Takrat smo bili celota in zato smo uspeli. Tudi kasneje, ko je šlo še za mednarodno priznanje, bi bilo brez te pomoči vse skupaj bistveno težje," je povedal premier.

Slovenija ima po Janševem mnenju v svetu ugled, ki ni nastal čez noč. Na to kaže tudi dogajanje v zadnjih dneh, ko so bile v barve slovenske zastave obarvane številne znamenitosti po svetu.

Pomen izseljencev pri osamosvojitvi Slovenije je poudaril tudi predsednik osamosvojitvene vlade Peterle. "Čutili smo vašo podporo, zato smo uspeli. Slovenska pomlad, ki je neverjetno politično dejstvo, je bila možna, ker smo oziroma ste ohranili seme živo med zimo, ker ste ohranjali vrednotni svet, ki je razumel, kaj je svoboda, kaj je dostojanstvo človeka. Zato pravim, da smo bili kristjani na ta milostni trenutek pripravljeni," je dejal.

Za to, kar danes Sloveniji ne gre, po Peterletovih besedah niso krive osamosvojitev, demokracija in evropska zveza, ampak tisti, ki politiko razumejo samo kot priložnost zase, ne pa kot služenje narodu in skupnemu interesu.

"Iz Šentvida bom kot vedno doslej odšel z okrepljenim upanjem, da ima Slovenija veliko prihodnost," je še povedal prvi premier samostojne Slovenije. Mladim pa je položil na srce, naj sanjajo o nemogočih stvareh, saj bodo tako naredili velike stvari.

Za trud, ki so ga vložili v osamosvojitev Slovenije, se je v svojem nagovoru rojakom v tujini zahvalila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch.

Tabor, ki ga vsako leto pripravlja izseljensko društvo Slovenija v svetu (SVS), se je začel ob 10. uri s sveto mašo, ki jo je skupaj z izseljenskimi duhovniki vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Sledilo je odprtje razstave ob 30. obletnici Slovenije, na kateri svoja dela predstavljajo likovni ustvarjalci v izseljenstvu.

Kot so zapisali v SVS, je razstava "prikaz utripa slovenskih src na tujem, skrbi, ponosa in vsestranskega delovanja Slovencev po svetu v času, ko se je Slovenija osamosvajala. Ta čas bo za vedno ostal svetla točka v naši zgodovini."

Že v soboto zvečer je v sklopu tabora v Slovenski filharmoniji potekal tudi slavnostni koncert ob 30. obletnici samostojne Slovenije pod geslom Korenine moje domovine.

Premieru Janši odlikovanje Svetovnega slovenskega kongresa

Janša se je danes udeležil tudi  slovesnosti ob 30. obletnici prvega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa, na kateri so odkrili spominsko ploščo. Ob tej priložnosti so Janši podelili zlatnik, odlikovanje, ki ga podeljujejo posameznikom in institucijam, ki s svojo dejavnostjo krepijo narodno zavest pri rojakih doma in po svetu.  Ob podelitvi zlatnika so v Svetovnem slovenskem kongresu izpostavili, da se je predsednik vlade Janez Janša že pred osamosvojitvijo povezoval s Slovenci v sosednjih državah in po svetu ter se zavzemal, da bi začutili, da pripadajo slovenskemu narodu.