Pahor meni, da bi bilo ustavno sporno, če bi kandidaturo zavrnil zgolj zaradi članstva v stranki

Izkazalo se je, da je Boris Štefanec, ki bo konec marca prevzel položaj novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), tik pred imenovanje na mesto predsednika izstopil iz stranke Pozitivna Slovenija (PS). Formalnopravno s članstvom v stranki ni nič narobe.

Kot je znano, je pod drobnogledom KPK tudi vpliven član stranke PS Zoran Janković, zato se v javnosti pojavljajo pomisleki. Pojavili pa so se tudi že prvi pozivi k odstopu, a tega Štefanec ne namerava storiti, saj meni, da ni storil ničesar neetičnega. Za Delo je pojasnil, da je iz stranke izstopil, da ne bi doživljal očitkov o pristranski obravnavi ljudi, ki so ali so bili člani PS. ''Če se mi bo zdelo potrebno, se bom v takšnih primerih sam izločil, to mi zakon tudi omogoča,'' je še dejal Štefanec.

Po poročanju Sveta v uradu predsednika republike Boruta Pahorja pravijo, da je Pahor za članstvo Štefaneca izvedel bolj mimogrede in da se kandidatu to očitno ni zdelo tako pomembno. Pravijo tudi, da bi bilo ustavno sporno, če bi predsednik njegovo kandidaturo zavrnil zgolj zaradi njegovega članstva v stranki. Po oceni predsednika bi poziv k odstopu pomenil lustracijo, so poročali v 24UR.

Komisija ni podala vsebinske utemeljitve

Izbirna komisija, ki ga je predlagala za prvega moža protikorupcijske komisije, je pojasnila, da članstva v politični stranki niso preverjali. Poznavanje pristojnosti in dela KPK, razumevanje zakonodaje in osebna integriteta, so bila tri glavna merila pri izbiri kandidata, so še dodali v komisiji, ki je predlagala Štefaneca. Članica komisije je bila tudi poslanka PS in podpredsednica stranke Melita Župevc.

Iz danes objavljenih zapisnikov sestankov komisije pa je razvidno, da komisija za svojo odločitev ni podala vsebinske utemeljitve. Tako v zapisnikih ni utemeljitve, zakaj so se izmed 10 kandidatov, ki so izpolnjevali formalne pogoje za predsednika KPK odločili predlagati Štefaneca. Izbirna komisija je zapisala, da svojega mnenja ni dolžna utemeljevati, nasprotno pa meni pravnik Rajko Pirnat. Opozoril je, da izbirna komisija predsednika republike mora seznaniti z razlogi, zakaj meni, da je posamezni kandidat bolj primeren za to funkcijo od drugega kandidata. To je namreč ravno zakonski namen komisije, da pomaga predsedniku pri izboru. "Kako naj predsednik izbere brez vsebinskih opredelitev komisije? Zakaj potem ima komisijo," se sprašuje Pirnat.

PS: Izbiri predsednika Pahorja je treba zaupati

V Pozitivni Sloveniji pravijo, da niso imenovali v nabor nobenega kandidata za senat KPK, niti niso bili seznanjeni, da naj bi kateri član PS za to funkcijo kandidiral. "Stranka PS tudi ni vedela in ne preverjala, kdo od več deset prijavljenih kandidatov je član PS, prav tako ji ni noben član komisije kot tudi predsednik države tega ni razkril, kar je edino pravilno," pojasnjujejo.

V stranki verjamejo, da je bil predsednik Pahor "seznanjen z vsemi relavantnimi dejstvi". "V kolikor je torej ob vedenju vseh znanih dejstev predsednik države ocenil, da je gospod Štefanec primeren kandidat, je potrebno njegovi izbiri zaupati in gospodu Štefancu dati priložnost, da dokaže svojo neodvisnost in strokovnost v vlogi predsednika KPK," so še zapisali.

DL: Zelo slabo

V Državljanski listi so že sinoči napisali, da so pričakovali ''močnega in nestrankarskega predsednika KPK, dobili pa šibkega in strankarskega. Zelo slabo''. Danes so na Twitterju temu dodali, da ''če hočemo, da bo KPK poleg policije in tožilstva ostala steber boja proti korupciji, se mora Štefanec umakniti sam ali pa naj ga umakne predsednik republike''.

Podobno meni tudi prvi mož stranke DeSUS Karl Erjavec, ki je o Štefanecu dejal, da ''če je pokončen mož, bo odstopil''. Da je zamolčal članstvo v stranki, je po Erjavčevem mnenju škandal, saj ga v nasprotnem primeru po njegovem prepričanju Pahor ne bi imenoval. Zato je to nekorektno tudi do predsednika republike, je dodal prvak DeSUS.

"Povsem neprimerno je, da v času, ko je glede transparentnosti v Sloveniji velik dvom in ko se borimo proti korupciji, protikorupcijsko komisijo vodi nekdo, ki je član stranke. Ko zazna, da bi to lahko bila težava, pa izstopi," je dejal Erjavec. Če Štefanec ne bo odstopil, je namreč po njegovem mnenju s protikorupcijsko komisijo konec, saj nihče več ne bo verjel, da je verodostojna, da dela strokovno in politično nepristransko.

Predsednik SD Igor Lukšič meni, da članstvo v stranki ne more biti vnaprej težava. A je po njegovih besedah pomembno, kaj bo Komisija za preprečevanje korupcije počela. "Ni dobro, da je bilo takoj ob imenovanju izraženo nezadovoljstvo predsednika, da ni najbolj zadovoljen z izbiro in postopkom izbire, saj to daje komisiji slabo popotnico," opozarja Lukšič.

SDS: Izbor je potekal skrivnostno

Dogajanje okoli novega vodstva KPK je na novinarski konfeneci komentiral tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Dejal je, da je izbor senata potekal skrivnostno, stran od oči javnosti, brez objav o podatkih oseb, ki so izpolnjevale pogoje. Tanko je sicer še pred tem na Twitterju zapisal, da češ ''zakaj je predsednik senata KPK Štefanec izstopil iz PS, če po mnenju nekaterih to ni sporno?''

Na konferenci je Tanko še povedal, da je bil za predsednika KPK očitno imenovan kandidat, ki je ustrezal političnim kriterijem. Da bo izbor novega senata KPK političen, dokazuje tudi politično sestavljena izbirna komisija, je nadaljeval in dodal, da gre v primeru izbora senata KPK za to, da se bodo nadaljevali postopki in metode predhodnih senatov KPK. ''Nova sestava KPK pomeni, da bo to ostal organ za sankcioniranje političnih nasprotnikov, ki bo navodila za delo dobival iz ozadja,'' je še dejal. KPK pod vodstvom Klemenčiča je posvetila ogromno dela članom stranke SDS, ni pa raziskala problemov korupcije v bančnem sistemu, je še dodal Tanko.

'Štefanec naj prevzame odgovornost za ta fiasko'

V Novi Sloveniji (NSi) menijo, da Štefanec ni oseba, ki bi smela voditi KPK in ga pozivajo k odstopu s te funkcije. ''Krščanski demokrati menimo, da je imenovanje človeka, ki je član določene politične stranke na mesto predsednika KPK vsaj neokusno, če že ne neodgovorno. Sprašujemo se namreč, kako bo lahko Boris Štefanec opravljal svoje delo brez očitkov o politični pristranosti njegovih odločitev in dejanj? Kako bo v širši in strokovni javnosti pridobil zaupanje, da delo KPK vodi in usmerja korektno ter v skladu z najvišjimi etičnimi in moralnimi standardi?'' se sprašujejo v NSi.

V SLS se pridružujejo pozivom, da Štefanec "prevzame odgovornost za ta fiasko in da zaradi ogorčenosti javnosti ter dvoma v njegovo osebno integriteto ter nepristranskost nemudoma odstopi s položaja predsednika KPK". "Ta poteza je še zadnje upanje, da se v Sloveniji začnemo s problemom korupcije resno in odgovorno ukvarjati in ustvarjati delujočo pravno državo," pravi predsednik SLS Franc Bogovič.

K odstopu ga pozivajo tudi v neparlamentarni stranki Solidarnost, v kateri so nad izbiro presenečeni in razočarani. Dodali so, da pripadnost neki stranki ni izključitveni razlog, jih pa skrbi, da ''Štefanec svoje politične pripadnosti ni odkrito naznanil članom izbirne komisije ali predsedniku republike, čeprav je moral vedeti, da bo prav zaradi takega članstva, in to celo v stranki, katere prvemu predsedniku KPK v prejšni sestavi očita kršitve protikorupcijske zakonodaje, sprožilo velik dvom v njegovo primernost''.