Kolar Celarčeva: Delo bomo nadaljevali tudi čez konec tedna, da bi čim prej prišlo do prekinitve stavke

Stavka zdravnikov se nadaljuje. Zaenkrat stavkajo v mehkejši obliki, je pa predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin dejal, da bodo v torek stavko zaostrili, če z vladno stranjo ne bodo do ponedeljka sprejeli dogovora.

Fides je vladi poslal predlog sporazuma, na podlagi katerega bi lahko stavko zdravnikov prekinili. "Če do ponedeljka ne bomo dosegli ustreznih rezultatov in premikov, na osnovi katerih bi lahko stavko zamrznili za mesec dni, se bo s torkom stavka zaostrila," je povedal Kuštrin.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je nato napovedala, da bo vladna stran v najkrajšem času preučila predlog sporazuma, ki jim ga je popoldne poslal sindikat Fides.

Popoldne pa jim je poslala vabilo na pogajanja, ki se bodo začela v ponedeljek ob 9. uri, so sporočili iz Fidesa. V sporočilu so zapisali še, da so v sindikatu medtem že oblikovali pogajalsko ekipo, ki je bila v pripravljenosti za morebitna pogajanja tekom konca tedna.

Kolar Celarčeva je sicer v današnji izjavi za javnost napovedala, da bo vladna stran v najkrajšem času preučila predlog sporazuma, ki jim ga je popoldne poslal sindikat Fides. Delo bodo nadaljevali tudi konec tedna in čim prej, ko bo mogoče, sklicali nadaljevanje pogajanj, je dejala.

Verjame namreč, da je v interesu vseh, da čim prej pride do prekinitve stavke.

Ministrica je ponovila, da je stavka legitimna, a nepotrebna. Ker pa stavka je, je po njenem njena naloga, da se pogaja, da bi jo čim prej prekinili. Zaveda se namreč, da gre stavka v največje breme pacientov, pa tudi zdravstvenega osebja.

Zato, kot so zapisali na ministrstvu, ponovno apelira tudi na Fides, da ne postavlja ultimativnih zahtev, ampak približuje zahteve in stališča, ki jih je v kadrovskih in finančnih okoliščinah mogoče realizirati.

'Da ugotovimo, da manjka zdravnikov, ne potrebujemo stavke'

Da ugotovimo, da v Sloveniji manjka zdravnikov, po besedah ministrice ne potrebujemo stavke, na to ministrstvo po njenih besedah ves čas opozarja in to ve tudi Fides. Obžaluje pa, "da pacienta v dvajsetih letih niso pozdravili tisti, ki pri kreiranju zdravstvenega sistema delujejo že 20 let".

Kolar Celarčeva pravi, da je prva ministrica, ki je vzela v roke modro knjižico standardov in normativov in izvedbo s Fidesom skoraj že dogovorila. Danes pa so Fidesu poslali tudi usklajen predlog ministrstev za finance, javno upravo in zdravstva o odpravi omejitve 57. plačnega razreda.

Predlagali so, da bi zakon pripravili najpozneje do 1. decembra, nato bi ga posredovali sindikatom v usklajevanje, nato pa takoj na vlado in v DZ, je pojasnila ministrica. V Fidesu sicer želijo, da je zakon v DZ sprejet v enem mesecu.

Zbližali stališča le glede variabilnega dela plače

Kuštrin je ob robu seje glavnega stavkovnega odbora sindikata povedal, da so prejeli ponudbo vlade, ki se jim je približala le glede zahtev okoli variabilnega dela plače. "Glede drugih najpomembnejših stavkovnih zahtev smo še daleč vsak k sebi," je dejal in pri tem navedel vprašanje standardov in normativov ter sprememb plačnega sistema.

Fides je tako vladi poslal predlog sporazuma in predlagal, da bi se pogajali čez konec tedna. Če ne bodo do ponedeljka dosegli dogovora, bodo v torek zaostrili stavko. To pomeni, da bodo zdravniki opravljali le še tiste zdravstvene storitve, ki jih nalaga zakon v času stavke. Tako bi obravnavali le nujne bolnike, nosečnice, otroke in starostnike ter izvajali operacije bolnikov z rakom. Ne bodo pa opravljali nenujnih pregledov ali posegov.

Kuštrin: Stavka je pokazala, kako šibek je naš zdravstveni sistem

Kuštrin je dejal, da so mu iz različnih zavodov sporočili, da se stavka v številnih bolnišnicah že sedaj dobesedno zaostruje, saj so zdravniki že presegli 40-urni delovnik. Kuštrin je še dejal, da je stavka razkrila, da so zdravniki v bistvu zelo preobremenjeni. "Prišli smo do bridkega spoznanja s to stavko, da je naš zdravstveni sistem zelo šibek," je dejal Kuštrin in opozoril, da se je to pokazalo že v dveh oziroma treh dneh stavke.

Kuštrin še pojasnjuje, da stavka velika večina zdravnikov, zato bi ponekod lahko določene oddelke že danes zaprli. Ta stavka je tako po njegovem mnenju pokazala ravno to, da zdravniki v bolnišnicah delajo veliko preveč, na kar so že večkrat opozarjali. Hkrati opozarjajo, da sistem, kot ga imamo zdaj, ne omogoča, da bi zdravnik v 40 urah na teden oskrbel vse paciente. In stavka je ta problem jasno osvetlila.

Kaj predlagajo vladi v predlogu sporazuma, ni želel razkriti, saj da je prav, da najprej izve vlada. Je pa pojasnil, da so v sporazumu zaveze takšne, da jih bo vlada morala v rokih izpolniti.

Na vprašanje, ali niso dosegli dogovora glede standardov in normativov že v ponedeljek, je Kuštrin potrdil, da je ministrstvo za zdravje takrat potrdilo, da standarde priznavajo. Sedaj pa po njegovih navedbah na vsak način poskušajo narediti to, da bi jih spremenili v nasprotju z modro knjigo. "Ne strinjamo se z dejstvom, da bi jih recimo potrjeval zdravstveni svet, ker je to politično telo," je dejal.

Predlog vlade okoli variabilnega dela plače je po Kuštrinovih besedah "kar ugoden". Vlada tako predlaga, da bi se delo zdravnikov točkovalo, v primeru preseganja standardov in normativov pa bi lahko prejeli zdravniki tudi za 30 odstotkov višjo plačo.

Vlada je v četrtek predlagala, da bi predlog zakona o sistemu plač v javnem sektorju poslala v usklajevanja sindikatom do konca decembra. Ker je bil za Fides ta predlog popolnoma nesprejemljiv, je vlada danes predlagala drugi rok. To je 31. november, a tudi s tem v Fidesu niso zadovoljni, saj želijo, da so omenjene plačne spremembe v DZ sprejete v enem mesecu.

S plačnimi spremembami bi med drugim lahko zdravniki presegli 57. plačni razred. Koliko bi bilo takih zdravnikov, Kuštrin natančno ne ve. Ocenjuje pa, da manj kot desetina.

Kaj pomeni zaostritev stavke?

V primeru zaostritve stavke bodo od torka opravljali le še tiste storitve, ki so za zdravnike v času stavke opredeljene z zakonom. To pa pomeni, da bodo v primeru zaostritve stavke obravnavali le nujne bolnike, nosečnice, otroke in starostnike ter izvajali operacije bolnikov z rakom. Ne bodo pa opravljali nenujnih pregledov ali posegov.

Zaradi stavke že sedaj ponekod prihaja do težav in odpadajo operacije.

UKC Ljubljana svari pred zaostritvijo stavke

Zaradi stavke se v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana z zdravniškim sindikatom Fides UKC Ljubljana dogovarjajo, da bi delo za anesteziologe lahko organizirali tako, da bi ga razporedili preko rednega delovnega časa, torej več kot 40 ur na teden, je v izjavi za medije dejal generalni direktor UKC Ljubljana Andraž Kopač. Po Kopačevih besedah posebnih težav sicer ni. "V tem tednu smo zagotavljali normalno obravnavo našim pacientom, je pa nekaj posegov odpadlo zaradi samega omejevanja dela zdravnikov," je dejal.

Strokovni direktor kirurške klinike Matjaž Veselko je dodal, da na področju kirurgije tudi sicer stanje obvladujejo. Težave se po njegovih besedah najbolj kažejo na področju anesteziologije. Sicer pa se je kirurški program po njegovih besedah zmanjšal za približno trideset odstotkov.

"Na področjih, kjer kadra primanjkuje, se je hitro pokazalo, da 40 ur dela na teden ni dovolj," je še opozoril. Na teh področjih tako s kadrom v okviru 40 delovnih ur na teden po Veselkovih navedbah ne morejo zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva in številnih drugih dejavnosti.

Veselko je dejal, da so vsi pacienti, ki nujno potrebujejo operacijo, tudi operirani. Prav tako je zagotovil, da bodo po koncu stavke prenaročene paciente obravnavali po istem vrstnem redu kot do zdaj. Paciente, ki v času stavke ne morejo biti operirani, poskušajo pravočasno obvestiti. "Za koliko se bodo podaljšale čakalne dobe, pa je odvisno od dolžine stavke," je dejal Veselko.

Na novinarsko vprašanje, koliko časa še lahko v UKC Ljubljana zdržijo v takih razmerah, je Veselko odgovoril, da do konca tedna naj ne bi prihajalo do nekih večjih problemov, nato pa se bodo manjki ur začeli počasi pojavljati.

Delo bo čez konec tedna potekalo normalno, saj takrat deluje samo urgentna dežurna služba, kjer po besedah Veselka zaenkrat delujejo z običajnim številom ljudi.

Kako je s tistimi, ki bodo sedaj ostali brez pregleda ali posega, Veselko pojasnjuje, da jih bodo obravnavali takoj po koncu stavke v običajnem vrstnem redu.

Težave napovedujejo tudi v soboški bolnišnici

V soboški bolnišnici opozarjajo, da primanjkuje tretjina zdravnikov, prav tako napovedujejo, da bodo prihodnji teden velike težave. Kot pravijo, v Splošni bolnišnici Murska Sobota dela 77 zdravnikov specialistov, za optimalno delo bi jih potrebovali še 34, zato bodo prihodnji teden odpovedali vse nenujne posege, te bolnike pa bodo uvrstili na posebno listo čakajočih.

Predstavniki Fidesa so ob današnji predstavitvi razmer v bolnišnici opozorili, da so v preteklih letih zaradi racionalizacije združevali dežurstva, tako da so zdaj namesto na 10 le še na petih oddelkih. Povsod primanjkuje zdravnikov, najslabše pa je pri anesteziologih, saj dela le šest specialistov, za optimalno delo pa bi jih potrebovali 16.

"Trenutno v bolnišnici primanjkuje 34 specialistov, da bi delo potekalo varno in dostojno za zdravnika in bolnika. Prekipelo nam je, želimo standarde, normative, ki veljajo za zahodno Evropo, od ministrstva pa, da to potrdi. Vemo, da se to ne bo zgodilo na hitro, a pričakujemo strategijo in politiko zaposlovanja in reševanja težav," je povedal predsednik Fidesa za Pomurje Borislav Vrbanec.

Ta teden so na kirurškem oddelku preložili 10 nenujnih operacij. Bolnike, ki niso prišli na vrsto dopoldne, so pregledali popoldne, prihodnji teden pričakujejo več težav, zato bodo v dogovoru z upravo odpovedali vse nenujne posege, kar pomeni okoli 35 posegov. Zdravniki pa vodstvu tudi očitajo, da je v novem urgentnem centru zaposlilo 49 ljudi, a nobenega zdravnika.

Direktor bolnišnice Bojan Korošec se strinja, da bi za optimalno delo potrebovali okoli 120 zdravnikov, stavkajočim pa odgovarja, da so že pred leti za nove kadre poskrbeli s štipendijsko politiko, zdaj imajo na medicinski fakulteti okoli 20 štipendistov. "Vsako leto prosimo za nove specializante. Če bo zbornica potrdila zadnjo prošnjo, bi jih imeli prek 100, kar bi bilo dovolj. Problem je zdržati do takrat, vendar je težava, ker v Sloveniji specialistov praktično ni mogoče dobiti, od drugod dobimo kvečjemu enega ali dva letno," pravi Korošec in dodaja, da to pač nadomeščajo s povečanim številom ur.
"Danes iz ur plačujemo približno 20 specialistov več, kot jih imamo, tako da glede na število ur delamo z okoli 95 specializanti," je povedal Korošec.