'Najbolj pomembna je dobra komunikacija'

Stanje s številom pravosodnih policistov je slabo in se vleče že dlje časa, posledično so preobremenjeni, utrujeni, prihaja do bolniških, nadure so stalnica, ne izjema, našteva Danijel Prevolšek, vodja enega od oddelkov na Dobu, ki je v preteklosti opravljal delo pravosodnega policista. Posledično so v zavodu primorani odpovedati spremstva na sodišča in nenujne zdravniške preglede. "Naša prioriteta je skrb za red in disciplino ter varnost v zavodu. Da stvari tu ne bi šepale, je žal treba nekje nekaj vzeti." Izhoda iz kadrovske stiske trenutno ne vidi, a zagotavlja, da varnost v nobenem trenutku ni ogrožena in da se to nikakor ne odraža v odnosu pravosodnih policistov do obsojencev. "Vedno so korektni, delo se trudijo opravljati strokovno in profesionalno."

Dober pravosodni policist je po njegovih besedah samozavesten, komunikativen, psihično stabilen, samozaščitniški, imeti mora veliko komunikacijskih spretnosti, dobro mora zaznavati okolico, ne sme biti "kratkostičen" ali agresiven. Mora se znati v pravem trenutku odločiti in stvari izpeljati do konca. Bistvo njegovega odnosa z obsojencem je dobra komunikacija. "Jasno je, da nekega zaupanja med njimi ni. Glede na razmere je to bolje rečeno shajanje drug z drugim. Pomembna je strpnost – pravosodni policisti morajo pogoltniti marsikaj, od psovk do groženj, in ostati profesionalni, umirjeni ter to urediti tako, kot je treba, kar je včasih zelo težko. In korektnost. Če vedo, da nekaj ni v njihovi moči, jim tega ne smejo obljubiti."

'Če enkrat podležeš njihovim pritiskom, se stvar le še stopnjuje'

Ko so Samu Tadinu, ki zaradi umora policista na Ižanski cesti na Dobu prestaja 30-letno zaporno kazen, pravosodni policisti januarja letos odvzeli dostop do interneta, je ta z jedilnim nožem zabodel enega od njih. Ta k sreči ni bil huje poškodovan. Sicer pa so fizični napadi na pravosodne policiste redki, lani, na primer, sta se na Dobu zgodila dva. Bolj pogosto ti posredujejo v konfliktih med obsojenci (lani so jih npr. obravnavali 69, vanje pa je bilo vpletenih 162 oseb). V takih primerih lahko uporabijo lažja ali težja prisilna sredstva. Med lažja spadajo vklepanje in vezanje, telesna sila v obliki porivanja, vlečenja in potiskanja, med težja pa telesna sila v obliki udarcev, prijemov, metov, plinski razpršilec, palica, službeni pes in strelno orožje. Lani so jih uporabili 36-krat.

Na vprašanje, ali morda zaradi okolja in razmer, v kakršnih delajo, pravosodni policisti kdaj prekoračijo svoja pooblastila, Prevolšek, ki je na Dobu že deset let, odgovori, da takšnega primera ne pomni. "Tudi če pride do uporabe prisilnih sredstev, se temeljito preuči, kaj se je zgodilo, ali je bila njegova reakcija pravilna, ali je uporabil najmilejši ukrep in koliko je to bilo upravičeno. O tem se napiše poročilo, nadzor izvrši še generalni urad, če je pritožba s strani obsojenca, se vključi še varuh človekovih pravic ali predsednica sodišča. Nadzor je tako notranji kot zunanji, smo kar pod drobnogledom."

So pa v preteklosti zaznali primere neustreznih interakcij med pravosodnimi policisti in obsojenci. "Naši delavci so jim na primer v zavod prinesli telefone ali prepovedane substance. Lahko je bil razlog dobro plačilo, pritiski ali grožnje, ki jim je policist podlegel. Vemo pa, da če enkrat podležeš pri najmanjši zadevi, se to le stopnjuje in je vedno slabše. Vsi delavci so opozorjeni, naj o takšnih primerih čim prej poročajo nadrejenim."

Obsojenci svojo negativnost pogosto usmerijo v strokovno službo

In če so pravosodni policisti v zaporu zato, da ohranjajo varnost, red in disciplino, je strokovna služba tista, ki v sodelovanju z njimi obsojenca usmerja na pravo pot. Tako kot v skandinavskih zaporih, ki veljajo za najbolj humane, se tudi pri nas trudijo, da bi bila vloga zapora predvsem rehabilitacijska in ne kaznovalna. Med strokovne delavce spadajo psihologi, pedagogi, strokovni delavci za obravnavo prepovedanih psihoaktivnih substanc in alkohola, socialni delavci, inštruktorji in ambulantno osebje, z obsojenci se ukvarjajo tako skupinsko kot individualno. Prvi mesec po prihodu za vsakega obsojenca izdelajo program – osebni načrt, ki se cel čas prestajanja kazni dopolnjuje in spreminja.

"Delo strokovne službe je, da je dober zgled obsojencu, predstavlja njegov prvi civilni stik z zunanjim stikom in je nerepresivni organ. Na pogovor k psihologu lahko pride vsak, ki ima težave ali potrebuje nasvet. Lahko se prijavi sam ali pa ga povabijo oni. Socialni delavec navezuje stike s CSD-ji, išče možnosti, da bi obsojencem pomagal najti ustrezno bivališče, ga usmerja in mu pomaga pri vključevanju v življenje po prestani kazni. Strokovni delavci za obravnavo pa pomagajo skupinam, v katerih je zaznana problematika odvisnosti od alkohola ali substanc," opisuje Prevolšek. Žal je prav strokovna služba tudi tista, ki je največkrat deležna njihove negativne energije, če so nezadovoljni.

Kako poteka dan obsojenca?

Tako na zaprtem, kot polodprtem in odprtem oddelku namreč velja hišni red, ki ga morajo obsojenci spoštovati. V zaprtem delu je štetje jutranje in večerno, imajo tri obroke na dan, obvezno je samo kosilo. Čez dan opravljajo delo v tovarni ali menzi menzi in pri hišnih delih (npr. v kuhinji, pralnici, itd.), se udeležujejo delovnih terapij, koristijo lahko sprehajališča, fitnes, knjižnico in kantino. V polodprtem in odprtem delu imajo dostop do interneta in mobilne telefonije.

Država obsojencem omogoča osnovnošolsko izobraževanje in pridobitev poklica (npr. gostinske smeri, logistični tehnik). Višješolsko izobraževanje je možno le pri obsojencih, ki koristijo zunaj zavodske ugodnosti in v sodelovanju s fakultetami. Dva ali trije obsojenci na Dobu tako celo študirajo teologijo. Da bi jim hitreje minil čas in da si zapolnijo svoje dneve, so jim na voljo tudi različne prostočasne aktivnosti. Na delavnicah izdelujejo različne izdelke, slikajo, rišejo, igrajo inštrumente in prirejajo koncerte. 

Najpogosteje se pritožujejo na hrano, bivalne razmere, zakonske omejitve pri vnosu paketov s hrano ali oblačili in podeljevanje ugodnosti – zavodskih in zunajzavodskih. Zavodska ugodnost je npr. podaljšana oblika obiska do 120 ali 180 minut (obisk, do katerega imajo obsojenci pravico dvakrat na teden, sicer traja 60 minut). Koristijo lahko tudi obisk v zasebni garsonjeri, ki traja 45 minut ali preko noči. Če izpolnjujejo zakonske pogoje in spoštujejo pravila, si tisti v zaprtem delu lahko pridobijo ugodnost do treh izhodov na mesec (za kazniva dejanja, povzročena iz malomarnosti, tudi do štirih), na polodprtem do štirih, na odprtem pa petih.

Ne pobegi, pač pa kršenje pravil pri prostih izhodih

Pobega iz zapora na Dobu že več let ni bilo, so pa lani zabeležili tri primere, ko se niso vrnili iz prostih izhodov. "Pridejo domov, uživajo v tistem okolju, in ko se je treba vrniti, je to zanje hud stres, prek katerega niso zmožni iti. Ali pa so zunaj zlorabili kakšno ugodnost, zaužili alkohol ali drogo, in se ustrašijo, kaj bo, ko pridejo nazaj … dejansko pa si z nevrnitvijo povzročijo enako zadevo. Veliko je takšnih, ki se niso pravočasno vrnili iz izhoda, a so potem prišli sami. Pravijo namreč, da je stres vsak dan gledati, kdo te opazuje, in živeti v strahu, kdo te bo prijel, veliko hujši od tistega, ki so ga deležni v zavodu."

Sankcije za kršitve so omejitev ali odvzem ugodnosti. Če je obsojenec v novih in bolj odprtih oddelkih, ga vrnejo v stare, če ga je privedla policija, je obravnavan kot begosumen in zanj nekaj časa velja poseben strožji režim. Sčasoma pa si tudi tak obsojenec ugodnosti lahko pridobi nazaj.

Službe, ki bi jih spremljala po prestani kazni, v Sloveniji ni

Ko govorimo o njihovi rehabilitaciji in prevzgoji, se moramo zavedati, da odraslega človeka ni mogoče spremeniti, če tega sam ne želi, še opozarja naš sogovornik. "Če obsojenec želi pomoč in je pripravljen nekaj vložiti v to, mu pomagamo že v času prestajanja kazni – ga usmerimo na določene inštitucije, mu pomagamo spisati kakšen dopis, šest mesecev pred iztekom kazni se lahko prijavi kot aktiven iskalec zaposlitve, navezujemo stike s centri, društvi, inštitucijami ..."

Službe, ki bi spremljala in pomagala obsojencem po prestani kazni, pa v Sloveniji nimamo. "V času prestajanja kazni, če predlagamo pogojni odpust z varstvenim nadzorom, obsojenca spremlja služba za probacijo. A to le za čas do izteka kazni v celoti. Potem je svoboden človek in lahko dela, kar hoče," še pravi Prevolšek.

Na vprašanje, ali morda zaradi tega, ker so prepuščeni samim sebi, prihaja do povratništva, pa: "Mislim, da je problem povratništva bolj v tem, da se osebe vračajo v okolje, v katerem so storile kaznivo dejanje. Tu notri imajo nadzor in se velikokrat držijo začrtanih smernic, ko pridejo ven, pa so ponovno prepuščene same sebi. Če nekdo zunaj ne dobi službe, se vrne k isti družbi in v slabe razmere, je malo verjetnosti, da bo tako močan, da se bo lahko sam potegnil ven iz situacije. Je pa to, konec koncev, odločitev vsakega posameznika – tako, kot če jaz stojim ob cesti, kjer ni prehoda za pešce, se bom sam odločil, ali bom cesto prečkal tukaj ali 50 metrov nižje na prehodu za pešce. Enako je pri njih – ali se bodo potrudili in si našli delo za 500 evrov na mesec ali pa hočejo zaslužiti 3.000 evrov, za to pa bodo naredili kaznivo dejanje."

Opomba URSIKS: Stališča intervjuvanca ne odražajo uradnih stališč organa, v katerem je zaposlen.