'Če bomo čez pet let še vedno reševali Balkan, ne bomo akterji'

Prav to odlašanje s konkretnimi koraki stopnjuje nezaupanje do EU, ki se širi v regiji. Dolgotrajnost procesa in določena mera dvoma v dejansko pripravljenost EU na širitev sta bili tako izpostavljeni tudi na letošnjem BSF, kjer so se med drugim spraševali – kdo je pripravljen vstopiti v Evropsko unijo in biti njen polnovredni član?

Začeti z bolj konkretnimi koraki na obeh straneh je sicer nujno, sicer bo vse skupaj zamujena priložnost za vse vpletene, saj se čas izteka.
"Ekonomske priložnosti so na Zahodnem Balkanu ogromne, vendar se cel svet nagiba predvsem k ekonomski krizi," je ocenil Gabriel Escobar, namestnik pomočnika sekretarja iz urada za evropske in evrazijske zadeve. Po njegovem se iz tega lahko naučimo več lekcij. Ocenil je, da ni alternative za evropsko integracijo in za proces širitve, vendar pa ne potrebujemo dveh vzporednih širitev oz. Balkana dveh hitrosti. Lahko bi sicer proces poenostavili, vendar bi to terjalo veliko dela, saj je bilo v državah Zahodnega Balkana storjenih tudi veliko napak. V BiH je po njegovem vsem trem glavnim strankam pri domači nalogi, povezani z EU, spodletelo.

Da bo potrebnega še veliko dela, da bi bile države na Zahodnem Balkanu popolnoma pripravljene na vstop v Evropsko unijo, je ocenil tudi visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Christian Schmidt, ki želi videti spremembe v politični kulturi. Po njegovi oceni BiH ne potrebuje novega daytonskega sporazuma, saj morajo ljudje tam sami prevzeti pobudo, odločiti se morajo, kaj želijo, pri tem pa je potrebno spremljati njihove želje in jim pomagati. Opozoril je tudi, da v BiH loči med političnimi strankami, ki imajo oblast, in tistimi, ki želijo v EU.

Ni pa vprašanje samo, ali so države Zahodnega Balkana pripravljene na vstop v Evropsko unijo, temveč tudi obratno. Ali je EU pripravljena na sprejem teh držav? Kosovska zunanja ministrica Donika Gervalla Schwarz se sprašuje, ali se je EU pripravljena boriti za evropske vrednote. Države Zahodnega Balkana namreč EU ne vidijo kot tehnične ali geografske unije, ampak kot povezavo z vrednotami. Vladavina prava, transparentnost, demokracija, človekove pravice, pravice manjšin so vrednote, h katerim bi morala EU stremeti, meni Schwarzova.

Situacije glede članstva v državah Zahodnega Balkana se bistveno razlikujejo med sabo. Bosna in Hercegovina se počuti ogroženo, ker se v njeno politiko vpletajo sosednje države, diskriminacija v državi je visoka, EU pa meni, da BiH ne izpolnjuje vseh zahtev za morebitno članstvo. Ob tem se ministrica za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Bisera Turković sprašuje, ali Ukrajina in Moldavija izpolnjujeta vse zahteve in ali si Evropska unija resnično sploh želi pomagati BiH. Ocenila je, da se ob ukrajinski vojni, gospodarski in prehranski krizi možnosti BiH, da bi dobila status kandidatke, zmanjšujejo. To pa vpliva na ljudi, ki so utrujeni od dolgotrajnega procesa pridruževanja, zato povezavi vse bolj očitajo politične igre.

Da je EU z julijskim začetkom pogajanj o članstvu s Severno Makedonijo v zadnjem trenutku ohranila verodostojnost, je opozoril zunanji minister Severne Makedonije Bujar Osmani. Je pa spomnil na pogoje, ki jih je morala izpolniti njegova država, in prav tukaj se skriva odgovor na vprašanje, kdo je pripravljen. Svojo državo je izpostavil kot idealno kandidatko, s svojo unikatno multietnično demokracijo. Severna Makedonija je v konstantnem dialogu kot kandidatka za članstvo, ob tem pa naj ne bi izgubila svojih državnih vrednot, kot sta jezik in zgodovina. "Pomika se naprej in bo dosegla članstvo," je prepričan Osmani.

Tudi Ranko Krivokapić, minister za zunanje zadeve Črne gore, je prepričan, da je Črna gora več kot pripravljena, da se pridruži EU. Se je pa vprašal, koliko procesov širitve v regiji obstaja. Čeprav je med državami veliko razlik, ki so se globoko ukoreninile v zavest narodov, naj bi bilo tudi veliko podobnosti. Ocenil je, da si države želijo članstva, vendar tudi pod svojimi pogoji.

Miroslav Lajčak, posebni odposlanec EU za dialog med Beogradom in Prištino, meni, da je EU pripravljena na te države in na širitev EU bolj kot kdajkoli prej. Države je opomnil, da vedo, kaj se od njih pričakuje, da bodo imele svojo priložnost, zato naj se pripravijo. Hkrati je poudaril, da mora EU videti tudi normalizacijo odnosov v dialogu Beograda in Prištine.

Zoran Nechev, vodja centra za evropske integracije inštituta za demokracijo, pa meni, da ni jasno, kdo mora biti pripravljen – EU ali Zahodni Balkan. Tudi on je poudaril, da so ljudje izgubili upanje v EU in postali skeptični glede vstopa. Ocenil je, da je potrebna nova strategija za integracijo držav Zahodnega Balkana.

Ideja nove strategije na forumu ni imela širše podpore. Escobar in Schmidt sta prepričana, da je potrebno nadaljevati s strategijo, ki se je do sedaj kazala kot uspešna. Schwarzova pa je prepričana, da morata biti EU in regija skupaj pripravljeni implementirati to strategijo. Lajčak je predlagal, da bi se uvedlo progresivno članstvo, ki je bolj preprost in inovativen pristop k problemu. Progresivno članstvo bi pomenilo, da države, ki so kandidatke, vendar ne še polne članice, vseeno postanejo bolj vpletene v procese EU. Čeprav ne bi imele pravice glasovanja in pravice do veta, bi se na tak način vseeno bolje integrirale v EU – posledično bi jim bilo lažje, ko bi enkrat postale polne članice. "Ruska agresija na Ukrajino je marsikaj spremenila in vprašanje je, kakšen red bo veljal čez pet let," opozarja Lajčak. "Za EU je pomembno, da bo eden od akterjev, ki bodo oblikovali ta red, če pa se bomo čez pet let še naprej ukvarjali z reševanjem Balkana, potem pa ne bomo geopolitični akterji."