'Če bo lubadar prišel do Pokljuke, Jelovice in Karavank, bo to popoln masaker'

Stanje na območju gozdnogospodarskega območja Bled je alarmantno, polovico gozdov je prizadel lubadar, je opozoril vodja območja Andrej Avsenek. Izpostavil je, da je obvladovanje lubadarja ušlo izpod nadzora, da gre za naravno katastrofo in da lubadar že ogroža tudi največje gozdove – Jelovico in Pokljuko.

Prepričan je, da trenutni obseg lubadarja predstavlja naravno katastrofo. "Bojimo se, da bo lubadar prišel do naših največjih gozdov – Pokljuke, Jelovice, Karavank. Če pride do tja, to pomeni popoln masaker," je še dejal Avsenek.

Kot je pojasnil, je stanje najhujše v spodnji in zgornji bohinjski dolini, območje Bleda, Radovne, Mežakle, pobočje Jelovice, Dobrče, v nižinah pa okoli Radovljice. "Količine presegajo razumne mere. V času do konca julija smo za posek označili prek 130.000 kubičnih metrov lesa, kar so za naše območje neverjetne številke, dejansko nismo več kos temu," je dodal.

'Še vedno zelene smreke so praktično že mrtve'

Da stvari niso več obvladljive že celo poletje obveščajo tudi ministrstvo, saj se zavedajo, da bodo v prihodnosti potrebni bolj rigorozni ukrepi. "Kar bomo sedaj naredili, bo prepozno za letos. Še vedno zelene smreke so praktično že mrtve, saj je v njih lubadar. To bomo odkrili šele takrat, ko bodo smreke rjave, to bo čez 14 dni ali čez mesec," je pojasnil Avsenek. Območje bodo sanirali še celo zimo in pomlad, zato se morajo pripraviti za naprej.

Avsenek opozarja tudi na potrebne spremembe javne gozdarske službe in ukrepanja v takih primerih. Trenutni predpisi ne vzdržijo takšnih razmer, je prepričan, saj meni, da niso dimenzionirani za sedanje alarmantno stanje. Še manj pa so nanj pripravljeni lastniki in izvajalci. "Tu je zadeva ušla čez vse mere in nam iz rok, ne obvladujemo več razmer na tem območju," je priznal Avsenek.

Revirni gozdar bi moral v enem mesecu pregledati vse gozdove, a sedaj šele v štirih mesecih prehodi celotno območje, ki ga nadzoruje. Avsenek poudarja, da en sam gozdar v tako kratkem času ne more pregledati gozda in označiti vseh smrek za posek ter obenem izdati vse odločbe. Ozko grlo je torej že pri samem odkrivanju.

"Še huje pa je pri lastnikih, ki morajo to sanirati. 90 odstotkov lastnikov ne zna delati v gozdu, nima opreme, zato morajo najti izvajalca, ki pa jih je tudi premalo," še dodaja Avsenek.

Ministrstvo: Lubadarja še zelo dobro obvladujemo, a stanje je res katastrofalno

Odzvali so se na kmetijskem ministrstvu. Po tako obsežni ujmi, podnebnih spremembah in spremenjenosti gozdov, je trenutno stanje naraven proces, ki bi se lahko zgodil tudi drugje, je namnožitev podlubnikov v gozdovih komentiral Jošt Jakša s kmetijskega ministrstva. Meni, da po vseh primerjalnih analizah še zelo dobro obvladujemo podlubnike, da pa je stanje res katastrofalno.

Ob tem je pojasnil, da ministrstvo stalno in sproti spremlja razmere. Napovedal je, da bo kmetijski minister Dejan Židan v roku tedna dni imenoval posebno akcijsko skupino, ki bo spremljala razvoj dogodkov in bo sestavljena medresorsko. Ta skupina bo po potrebi sprejemali tudi odločitve. "A na koncu koncev - lastniki bodo morali sekati, drugega ni," je dejal Jakša. Težko oceni, da je razširitev podlubnikov ušla izpod nadzora. Meni, da bi se po takšnih dogodkih podoben proces lahko zgodil tudi v Nemčiji, Franciji ali na Češkem.

Jakša, ki je na kmetijskem ministrstvu vodja direktorata za gozdarstvo, priznava, da je ob prehodu upravljanja z državnimi gozdovi s sistema koncesij na družbo Slovenski državni gozdovi prišlo do zastoja, a da sedaj stvari tečejo kot je treba. "Sedaj imajo tudi na državnem podjetju varen predal, kamor lahko Zavod za gozdove odda odločbe za sanitarno sečnjo in jih državno podjetje tam takoj dvigne. Problem je zakon o upravnem postopku, kjer se lahko, kdor noče dvigniti pošte, izmika nekaj dni," je pojasnil Jakša.

Prepričan je, da je sicer lahko teoretično dva do tri dni po izdaji odločbe o sečnji izvajalec že v gozdu. "Ob takih količinah pa je vprašanje, če so tudi izvajalci sposobni vse posekati in odpeljati. To je povezano tudi s količino izvajalcev v Sloveniji," je dodal Jakša.

V mesecu do dveh naj bi bil novi sistem še učinkovitejši, pravi Jakša, in sicer predvsem pri nadaljnji prodaji lesa.

Do zdaj največji napad podlubnikov v Sloveniji je bil leta 2005, ko je bilo zaradi lubadarja posekanih 745.000 kubičnih metrov lesa, lani so v sanitarni sečnji posekali dva milijona kubičnih metrov, tudi letos naj bi se po Jakševih besedah približali tej številki. "To so izredne razmere. Zavod za gozdove je dobil v okviru javnih del dodatne zaposlitve, dobili bodo tudi večja pooblastila," je še pojasnil.

"Pri odločbah o sanitarni sečnji zaradi podlubnikov bo napisano, da je posek v javnem interesu, s čimer bo skrajšan ugotovitveni postopek. Pri izvršbah bo zavod lahko les odpeljal, prodal in deponiral razliko v ceni med prodajo in stroški. Šli smo na na rob še dovoljenega, kar se še lahko počne s tujo lastnino," je dodatno pojasnil Jakša, ki upa, da bodo omenjene spremembe prihodnje leto že zaživele v zakonodaji.

Glede opozoril o ogroženosti naših največjih gozdov - Jelovice in Pokljuke je Jakša dejal, da so pobočja Pokljuke res ogrožena, sam plato pa še ne. Ob tem je opozoril, da je dolžnost lastnikov, da gozdove pregledujejo, sekajo in opravljajo zatiralna dela. "Ministrstvo lahko zagotovi določene subvencije za izvedbo sanitarnih del, ne moremo pa opravljati delo namesto lastnikov," je dejal.

Na terenu mnogi gozdarji opozarjajo na časovno neprimernost menjave sistema upravljanja z državnimi gozdovi, ko je julija s koncesij upravljanje z državnimi gozdovi prešlo na državno družbo Slovenski državni gozdovi. "Družba ima sedaj nadzornike, ki spremljajo njihovo delo. V kolikor ne bodo opravljali dela, razlik med zasebniki in državnim podjetjem ni. Kdor ne opravi dela, bo kaznovan," je poudaril Jakša.