Pobudniki zakonskega predloga, ki so ga 17. julija vložili v parlamentarni postopek, želijo s predlogom neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine, zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami.

Spomnimo, predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva, Komisije za medicinsko etiko, Slovenske medicinske akademije in ljubljanske medicinske fakultete so izrazili nasprotovanje predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ta je v neskladju z medicinsko etiko in ustavo, so poudarili.

'Najprej je treba urediti paliativno medicino'

Erik Brecelj v mnenju, ki ga je objavila Zdravniška zbornica Slovenije, opozarja, da v Slovenji paliativna medicina ni urejena tako, kot bi morala biti. "Kontaktiral sem ljudi iz hospica, tudi oni so me kontaktirali, prav tako naše ljudi iz paliativne medicine – paliativna medicina ni urejena in njihovo mnenje je, dokler tega ne uredimo, ni debate o evtanaziji," pravi dr. Brecelj. Prav tako trenutno 130 tisoč ljudi v Sloveniji nima družinskega zdravnika, je izpostavil. V Sloveniji ni prostora za debato o evtanaziji, ker imamo še toliko stvari neurejenih, začenši s paliativno medicino, meni.

Dodaja, da vse te diskusije vidi kot priložnost, da se pričnemo pogovarjati o ureditvi paliativne medicine in kaj je treba storiti. Zdravniki, ki delajo na tem področju, in vse osebje se zelo trudijo, da bi dvignili paliativno oskrbo na višji nivo. Na Onkološkem inštitutu imamo zadeve urejene, ampak pokrijemo majhno število bolnikov, pravi: "Naj bo debata o evtanaziji najprej debata o ureditvi paliativne medicine," predlaga Brecelj.

Na vprašanje, kaj ga sprašujejo terminalno bolni bolniki, ki jih srečuje pri svojem delu, in ali ga sprašujejo tudi o evtanaziji, pove, da je v svoji karieri zdravnika srečal le peščico pacientov, ki bi spraševali o tem, bilo jih je "manj kot za prste na eni roki."

Iz izkušenj pravi, da je hudo bolne rakave bolnike strah, da je strah tudi svojce. "Ljudi ni strah smrti, strah jih je umiranja. Strah jih je, da bodo ostali sami. Da ne bo nihče skrbel za njih. In to je področje, na katerem moramo delati in ponuditi rešitve svojcem in bolnikom, ne samo bolnikom. Če rečeš svojcu, ko odpustiš bolnika, stali bomo za vami, če bo kaj narobe, nas pokličite, pomagali vam bomo, jim je to dovolj. Vedo, kje je kdo, ki jim bo lahko pomagal, če bodo težave. Ponujati evtanazijo ljudem, ki odhajajo od mene, ki vedo, da umirajo, ni govora," pravi.  

"Raje vrnem licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko," Brecelj odločno odgovarja na vprašanje, če bi bil zakon, ki je v parlamentarni proceduri, sprejet in bi zdravnikom kot poklicno dolžnost nalagal, da izvajajo tudi evtanazije.     

In če bi se, kot predvideva predlog zakona, evtanazije na željo pacienta izvajale v zdravstvenih ustanovah (to predvideva predlog zakona), pa dr. Brecelj odgovarja, da bi ljudi potem pa res postalo strah: "Ko pride do diagnoze rak, se začne razmišljati o smrti. Ampak mislim, da bi ljudi postalo strah, če jim bomo zdaj namesto terapije, podpore, paliativne medicine začeli porivati evtanazijo."