'Če bi Šarec toliko kot v ograjo okoli hiše vložil v zaščito meje, problema ne bi bilo'

Kot je v imenu predlagateljev dejal poslanec Branko Grims, je bila Slovenija po osamosvojitveni vojni res varna država, a je to zdaj vsak dan manj zaradi ravnanja vlade in tudi nekaterih nevladnih organizacij. Delu nevladnikov je namreč Grims znova očital, da tujce, ki mejo prestopajo nezakonito, vzpodbujajo k vstopu v Slovenijo in jim dajejo navodila, kako ravnati na njenem ozemlju. Nevladne organizacije so očitke sicer že večkrat zavrnile.

Grims je posvaril tudi, da bo Slovenija v zelo velikih težavah, če bodo sosednje države zaprle mejo. Prepričan je, da problemov, s katerimi se soočamo, in z njimi povezanih stroškov ne bi bilo, če bi se dosledno in za vse enako izvajala zakonodaja in bi se mejo ustrezno zaščitilo. Največje breme pa, kot je dejal, nosijo prebivalci ob meji.

"Če bi gospod Šarec kot predsednik vlade toliko sredstev, energije in časa kot ga je v ograjo okoli svoje hiše vložil v zaščito slovenske meje, potem se s problemom, s katerim se danes ukvarjamo, sploh ne bi bilo potrebno soočiti," je bil še ciničen Grims.

Rojc: Slovenija v obmejnem pasu ni varna država

S kakšnimi težavami se soočajo, so danes članom odbora predstavili župan Ilirske Bistrice Emil Rojc ter predstavnika civilnih iniciativ Jelšane in Bela Krajina Borut Rojc in Maja Kocjan.

Po besedah ilirskobistriškega župana Slovenija v delu ob južni meji ni varna država: "Slovenija ni varna država v obmejnem pasu. Zato nisem niti fašist, niti rasist. Ampak spoštujem imetje ljudi."

Dodal je, da prihaja do vlomov v vikende, lovske koče, lope in tudi do škode v kmetijstvu, ko migranti prečkajo pašnike, njive, ograde za živino. Država mora državljane in njihovo lastnino zaščititi, je poudaril Emil Rojc, ki je kot dodatno težavo izpostavil tudi odvržene stvari, ki jih migranti puščajo za sabo.

Da se prebivalci ob meji ne počutijo varne, je opozorila tudi Kocjanova in spomnila na nedavni primer ugrabitve starejšega Belokranjca, katere so osumljeni štirje tujci, ki so v Slovenijo vstopili nezakonito. Zase zahtevajo enako varnost, kot jo imajo tisti v Ljubljani, je dejala. Tako Rojc kot Kocjanova pa sta menila, da je policistov na meji premalo, vojaki, ki jim pomagajo, pa nimajo pa nikakršnih pooblastil, kar bi po Rojčevih besedah morali spremeniti.

Poklukar: Policija učinkovito varuje slovensko mejo

Migracije so že tudi dober posel, na kar kaže 97 prijetih tihotapcev, zato številke nedovoljenih prehodov res rastejo, priznava druga stran. A razlogov za paniko ni, miri resorni minister Boštjan Poklukar: "Policija učinkovito varuje slovensko mejo. Postavljamo tudi dodatno začasno tehnično oviro v delu Bele Krajine."

Znova je zagotovil, da sistem nacionalne varnosti deluje, policija na meji s Hrvaško pa obvladuje razmere, čeprav se migracije povečujejo. Do 12. maja letos je po njegovih navedbah v Slovenijo ilegalno vstopilo 3364 tujcev, med njimi največ državljanov Alžirije, Maroka, Afganistana in Pakistana.

Po ministrovih navedbah razmeram prilagajajo tudi ukrepe, pri čemer je med drugim omenil namestitev dodatne ograje v delu Bele Krajine, sodelovanje s Slovensko vojsko (SV), pa tudi dodatna sredstva v letošnjem proračunu notranjega ministrstva za video nadzor.

'V tem primeru začasne tehnične ovire, zlasti panelne ograje zelo pomagajo'

Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar pa je povedala, da policija prerazporeja kadre na meji. Med drugim so vpoklicali rezervne policiste, na meji delujejo pripadniki posebne policijske enote, na območju koprske in ljubljanske policijske uprave tudi mobilni policijski postaji.

Policija je aktivirala tudi rezervne vrste, mobilno enoto, mešane patrulje, helikopter, brezpilotne letalnik, pse, naročen je tudi nov video nadzorni sistem. Za pomoč pa so zaradi kadrovskega manka zaprosili še dodatnih 105 vojakov.

Bobnarjeva priznava, da je policija kadrovsko podhranjena; aktiven imajo razpis za zaposlitev novih nadzornikov državne meje, letos načrtujejo 40 zaposlitev. V veliko pomoč jim je po njenih besedah sodelovanje s SV, od sobote jim pomaga dodatnih 35 vojakov na dan. Zaprosili pa so še za dodatnih 105 vojakov, je povedala in še dodala, da so jim v pomoč video nadzorni sistem, začasne tehnične ovire, tudi policijski helikopterji in brezpilotni letalniki.

Generalna direktorica policije: "Sama sem sicer proti - bom rekla - nekim ograjam, zlasti v naši miselnosti ali pa glavah. Ampak v tem primeru začasne tehnične ovire, zlasti tako imenovane panelne ograje zelo pomagajo."

Šarec kritičen do protestov: To je bil strankarski shod

Je bil pa ob tem premier Marjan Šarec hudo kritičen do obmejnih protestov, ki so zanj le del politične agitacije: "To, kar se je dogajalo v Črnomlju, je bil pa seveda strankarski shod. In še takrat jih je več od drugod, kot pa domačinov. Taka pot ni prava."

Večina članov odbora na koncu ni podprla predlaganih sklepov SDS, s katerimi bi ministrstvo za notranje zadeve in vlado pozvali, naj nemudoma sprejmeta ukrepe za zagotovitev varnosti prebivalcev, ter ukrepe, ki bodo zagotovili učinkovito varovanje schengenske meje in preprečili nezakonite prehode. Zanje je glasovalo pet, proti pa je bilo sedem poslancev.

"Pet ur in 22 minut smo porabili za to, da smo ugotovili, da sistem deluje, sistem reagira in da sistem upravlja vprašanje migracij," je po opravljeni razpravi pred glasovanjem ugotavljal Robert Pavšič (LMŠ), ki meni, da se strah ljudi izkorišča za politične namene.

Möderndorfer meni, da je bila seja politično zlorabljena

Da se policija odziva in je napovedala ustrezne aktivnosti, je pred tem menil tudi Soniboj Knežak (SD). Medtem ko je Robert Polnar (DeSUS) nasprotno ocenil, da gre neke vrste "marginalne inovacije", ki nikakor ne bodo dovolj. Če bomo želeli doseči učinke, bo treba po njegovih besedah bistveno povečati tudi finančne vložke.

Jani Möderndorfer (SMC) je menil, da je bila seja politično zlorabljena. "Mi se orbanizacije v slovenskem prostoru res ne bomo šli, še posebej, ko se stvari dogajajo vedno pred volitvami," je med drugim dejal.

Boštjan Koražija (Levica) pa je dejal, da v Levici ne nasprotujejo razpravam o migracijah, nasprotujejo pa razpravam, ki imajo le en cilj - krivdo za vse težave v državi pripisati manjšini. Opozoril je tudi, da je med storilci kaznivih dejanj tujcev zelo malo.

Zahteva SDS je namreč prišla po ugrabitvi Belokranjca. So pa v SDS danes zatrdili, da ta primer ni bil razlog za današnjo sejo.