'Če bi pomislili, da se nam bo hiša zrušila, bi reševali spomine'

"Kar imam na sebi, eno majčko, ta je že druga, ki so mi jo darovali, ničesar drugega, zobno ščetko, zobno pasto in mobitel. To sem odnesla," pripoveduje Katka Fužir. "V soboto smo med evakuacijo še mislili, da se bomo v hišo vrnili," potrto razlaga snaha Erika. "A ni bilo tako. No, srečni smo vsaj lahko, da smo živi."

"V soboto so ves dan reševali vodo. Če bi en kanček pomislili, da se nam bo hiša zrušila, bi mi reševali spomine. V hiši so ostali vsi spomini," dodaja Erika.

Družina je še vedno ločena. Mož in sin sta ostala pri sosedih, saj njihova hiša ni bila ogrožena. "Zaradi živali, imamo psa, imamo muce, imamo zajčke, pa imamo še kokoši. Veste, da jih nismo mogli zapustiti. Vsi so na varnem."

Kako bodo naprej, ne vedo. Hvaležni so za vso pomoč, tako finančno kot psihično – ta jim v tem trenutku pomeni največ. "Vidimo, da so ljudje res z nami. Pravzaprav še ne dojemamo vsega. Res še obstajajo dobri ljudje. Vseskozi nas kličejo in želijo pomagati."

 Spomin na uničujoč Mežin val pa je in bo ostal živ med vsemi Prevaljčani.