Časovnice za gradnjo Jek 2 še ni, ministrstvo: Ne zavlačujemo

Komisija je danes z večino koalicijskih članov zavrnila predlagane sklepe, naj vladi predlaga, da maksimalno pospeši postopke umeščanja v prostor in izgradnje Jeka 2 ter da komisiji četrtletno poroča o napredku pri gradnji bloka in tudi o projektu gradnje odlagališča jedrskih odpadkov v Vrbini.

Glede na geopolitično stanje bi morala biti jedrska opcija in gradnja Jeka 2 prioritetni projekt ne le ene vlade, ampak naše družbe, je dejal predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi). "Izgradnja drugega bloka je strateška naložba ne le te generacije, politične garniture, družbe, ampak projekt za naslednje generacije. To je projekt stoletja," je poudaril.

Menil je, da se ne bi smeli zanašati na to, da bo kakšna tehnologija – kot so modularni jedrski reaktorji – postala uporabna. Energetska kriza je pokazala, da ni časa, da se lahko časovnica izvedbe projekta bistveno zamakne, je menil Vrtovec.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ostro zavrnil dikcijo v naslovu sklica današnje seje, da gre za "zavlačevanje s postopki za gradnjo nove Jedrske elektrarne Krško". Postopki tečejo naprej, je zagotovil, veliko dela je bilo opravljenega, tudi takšnega, ki se ne vidi. V intervjuju za N1 – ki je bil dodaten povod za sklic seje, bi pa o tem v vsakem primeru razpravljali, je dejal Vrtovec – je minister povedal resnico, je poudaril, saj postavljena časovnica, da bi Jek 2 dobili leta 2033 oz. 2034, ni realna.

Odločitve morajo biti sprejete strokovno utemeljeno, je dejal Kumer in dodal, da ne želijo zavajanj in poznejših postopkov na sodiščih. "Treba si je vzeti čas, gre za veliko investicijo, gre za jedrsko varnost," je poudaril. Navedel je primere umeščanja in gradenj jedrskih reaktorjev v tujini, ki so vsi trajali več kot 10 ali 15 let.

Strinjal se je, da ima lahko jedrska energija pomembno vlogo pri razogljičenju pridobivanja elektrike, da pa bodo pripravljeni različni scenariji. Nobene analize ni, da bi bila za Slovenijo primerna samo nova velika jedrska elektrarna, je dejal in dodal, da bodo proučili tudi možnost uporabe majhnih modularnih reaktorjev, pripravljen bo tudi scenarij za pokritje vseh potreb z obnovljivimi viri energije.

Predsednik uprave družbe Gen energija, ki bo investitor v morebitni Jek 2, Dejan Paravan je povedal, da so pri časovnici, ki predvideva izgradnjo do 2034, uporabili najboljše vedenje v danem trenutku, ni pa temeljila na podatkih ali ponudbah dobaviteljev, že takrat so tudi vedeli, da ni fiksna. "Danes vemo, da so ta pričakovanja nerealna," je dejal.

Vlogo za začetek državnega prostorskega načrta dopolnjujejo – prvotna med drugim ni vsebovala idejne zasnove projekta – predvidoma bo pripravljena v maju.

Paravan je poudaril, da tako velik projekt, ki bo največji v zgodovini Slovenije, ne sme biti polje obračuna dnevne politike. Prav tako je napačno meniti, da gre za bitko med jedrsko tehnologijo in obnovljivimi viri energije. Gre za komplementarne vire, je poudaril.

Slovenski državni holding (SDH) bo tudi naprej podpiral vse aktivnosti, ki jih mora Gen energija izvajati za izgradnjo Jeka 2. Ko bo šel projekt v izvedbeno fazo, bo treba opredeliti pravni in finančni okvir, SDH bo izvedel vse aktivnosti, da se bo lahko projekt izvajal, ter bo nato tudi spremljal porabo sredstev in potek projekta, je dejal predsednik uprave SDH Žiga Debeljak.

Medtem ko je Vrtovec pozval k premisleku o morebitni pozitivni diskriminaciji jedrske energije pri umeščanju v prostor in k debirokratizaciji postopkov, je generalni direktor Direktorata za prostor in graditev na ministrstvu za naravne vire in prostor Georgi Bangiev poudaril, da gre pri tovrstnih objektih za zelo zahtevne postopke, in menil, da bi bili odmiki, denimo od določil aarhuške konvencije, ki zagotavlja sodelovanje javnosti v postopkih, "verjetno nevarni". "V primeru jedrske energije ne moremo govoriti o bližnjicah," je poudaril.

Janez Žakelj (NSi) se je strinjal s koalicijo, da gre pri Jeku 2 za strokovno-tehnično vprašanje, a menil tudi, da gre za prvovrstno politično vprašanje in da ima vlada možnost stvari pospešiti, saj gre za ključen strateški projekt za Slovenijo. Janez Cigler Kralj (NSi) je ob napovedi koalicijskih članov, da sklepov ne bodo podprli, dejal, da so zamudili priložnost, da bi šla politika prek meje koalicija-opozicija. Poudaril je, da je treba načrtovati realno, da pa bi morali biti pri tem tudi ambiciozni.

Monika Pekošak (Svoboda) je dejala, da je prihodnost glede energetike negotova, zato morajo biti odločitve strateške. Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) je poudarila, da iz razprave najbolj kompetentnih ljudi na tem področju ni bilo razbrati, da bi se postopki ustavljali oz. da naj bi se zavlačevalo. Miroslav Gregorič (Svoboda), nekdanji direktor Uprave RS za jedrsko varnost, je med drugim predstavil nekatere projekte jedrskih elektrarn v tujini in dolgotrajnost postopkov tudi tam, na Žakljev poziv, naj se opredeli, ali je za drugi blok ali ne, pa je poudaril, da se je treba odločati na podlagi konkretnih podatkov.

Milan Jakopovič (Levica) je bil kritičen do tega, da se razpravlja, kot da je uporaba jedrske tehnologije dejstvo in da je že vse odločeno. Vse skupaj ga spominja na šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, je dejal in dodal, da podpira izvedbo referenduma o Jeku 2, a da bi morali imeti narejeno tudi študijo o pridobivanju vse potrebne elektrike iz obnovljivih virov.