ČASOVNICA: Slovenija in najbolj odmevni dogodki v letu 2016

Če se vam časovnica ne prikazuje, jo najdete TUKAJ.

"Zeleni" januar prinesel davčne blagajne

V mesecu, ko je Ljubljana postala Zelena prestolnica Evrope, je Slovenija uvedla davčne blagajne za ponudnike blaga in storitev, ki poslujejo z gotovino. Vlada je s tem želela zmanjšati sivo ekonomijo. Furs je v prvih devetih mesecih zabeležil za skoraj 55 milijonov evrov dodatnih davčnih prilivov, na letni ravni jih pričakuje 75 milijonov evrov. Potrošniki smo v slabem letu dni na Furs poslali kar 20 milijonov računov. Prihodnje leto se menda obeta nova nagradna igra. 

Žal je že začetek leta 2016 poskrbel za grozljivo cestno tragedijo. Na avtocesti med priključkom Senožeče in razcepom Nanos se je zaradi megle zgodila doslej najhujša prometna nesreča po številu udeleženih vozil v Sloveniji. Vozniki bi morali glede na takratne vremenske razmere hitrost zmanjšati na 50 km/h, a hitrosti so bile alarmantne. V trčenje je bilo vpletenih več kot 58 vozil in 128 oseb, štiri so umrle. Sedem oseb je bilo huje poškodovanih, 18 pa lažje.

Januarja je vrata po treh letih odprla prenovljena Narodna galerija. Obnova je stala 12,3 milijona evrov. Za skoraj tretjino večja zbirka se razteza na 13.000 kvadratnih metrih. V prenovljeni stalni zbirki je okrog 600 eksponatov, ki datirajo od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja, med njimi tudi za leto dni sposojeno delo Ivane Kobilce Parižanka. Maja so v galeriji odprli tudi stalno zbirko del slikarja Zorana Mušiča.

Februarski strah pred ziko

Raziskovalci medicinske fakultete in UKC Ljubljana so v začetku februarja prvi na svetu dokazali, da okužba z virusom zika med nosečnostjo povzroča možganske okvare ploda. Prispevek raziskovalcev je bil objavljen v medicinski reviji New England Journal of Medicine, v njem pa so dokazali, da lahko virus zika iz okužene matere okuži možgane ploda. Obenem so izluščili popoln genomski zapis virusa, kar naj bi olajšalo razvoj zdravila. V Sloveniji je bil 9. junija potrjen prvi primer bolnika z virusom zika, ki naj bi se okužil med potjo v tujino.

Vlada je ustanovila izpostavi azilnega doma na Kotnikovi v Ljubljani in v Logatcu. Odločitev so pospremili protesti proti migrantom v Logatcu, Lenartu in Vrhniki, kasneje pa še v Kranju, Mariboru in Ljubljani, kjer se je 27. februarja na dveh shodih - v podporo migrantom in proti njihovi namestitvi - zbralo okoli 1000 oz. 600 ljudi. Tudi možnost nastanitve mladoletnih migrantov brez spremstva v kranjskem dijaškem domu je zbudila mešane odzive.

Smejalni plin je marca sejal smrt

V šempetrski bolnišnici so po neuspešnem oživljanju bolnika ugotovili, da je napeljava medicinskih plinov v prostoru za reanimacijo nove urgence napačna - namesto kisika je po cevi pritekal dušikov oksidul. Poleg že znane smrti 52-letnega bolnika naj bi zaradi smejalnega plina umrla tudi 63-letna ženska in 78-letni moški iz severnoprimorske regije. Kriminalisti so ovadili sedem oseb za osem kaznivih dejanj.

V dolini pod Poncami je skupno zmago v svetovnem pokalu in v poletih slavil Peter Prevc, ki je v sezoni osvojil rekordnih 15 zmag. Slovenija si je prvič v zgodovini z ekipnim nastopom zagotovila tudi drugo mesto v pokalu narodov. Vzdušje na tekmah, ki so prvič potekale v novem nordijskem centru, je bilo enkratno, skupaj si jih je ogledalo več kot 110.000 ljudi. Prevc je maja za svoje dosežke prejel zlati red za zasluge.

Koroška dečka Slovence aprila napotila na ulico

Odločitev Centra za socialno delo Velenje o odvzemu dveh dečkov starima staršema in njuni namestitvi v rejniško družino je sprožila buren odziv javnosti. Inšpekcijski nadzor ni razkril nepravilnosti. Številni so podprli prizadevanja starih staršev za dodelitev otrok, na shodu pred ministrstvom za delo 11. aprila se jih je zbralo okoli 200. SDS je 12. aprila vložila interpelacijo zoper ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, ki jih očitajo prikrivanje strokovnih napak in vpletanje politike v stroko, ministrica pa je opozorila, da gre za zlorabo konkretnega primera v politične namene. Babica dečkov je od ministrstva za delo prejela odločbo o zavrnitvi vloge za rejništvo.

Med gledališko vajo je zaradi srčnega zastoja umrl režiser Tomaž Pandur. 53-letni umetnik je bil eno najbolj prepoznavnih imen slovenske umetnosti v tujini. Prejel je številne nagrade, med drugim dve Borštnikovi ter leta 1991nagrado Prešernovega sklada.

Konec letošnjega aprila, ko smo že uživali spomladanski zrak, je Slovenijo zajela hladna fronta. Temperature so v dneh med 25. in 30. aprilom padle pod ledišče, nekje do -3 ali -4 stopinje Celzija, zapadla pa je tudi za ta čas presenetljiva količina snega. Sneženje je povzročilo prekinitve električnih vodov, tako da so ponekod ljudje ostali brez elektrike. Pod težo snega in ledu je padalo drevje, predvsem iz vzhodnega dela države so poročali, da je uničenih 90 odstotkov pridelkov ter več deset tisoč hektarjev nasadov sadja in vinogradov. Končna škoda na kmetijskih pridelkih in nasadih je znašala kar 44 milijonov evrov.

Maja so na svet prikukali postojnski "zmajčki"

Maj je za spremembo prinesel svetlo zgodbo. V Postojnski jami se je izlegla prva človeška ribica v ujetništvu; skupaj se jih je izvalilo 22. Mladostniška doba pri človeških ribicah traja kar 14 let. Šele po tem obdobju postanejo odrasle, spolno dozorele živali. Vendar biologi poudarjajo, da da so človeške ribice vse življenje videti mladostniško. Tudi če ne dosežejo 100 let, so še vedno videti kot ličinke. O tem, da se je v Sloveniji pred kamerami izlegla ličinka človeške ribice, so poročali mediji od Kitajske do New Yorka. 

Na pragu poletja Slovenija pridobila ekonomsko suverenost

Slovenija je junija praznovala 25. rojstni dan. Praznovanje je vrhunec doživelo na predvečer dneva državnosti s slavnostno sejo DZ, mašo za domovino in osrednjo državno proslavo na Trgu republike in Kongresnem trgu, ki so se je udeležili tudi predsedniki sosednjih držav in Nemčije. Dan kasneje je ločeno slovesnost pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve .

Že tretjo smrtno žrtev med slovenskimi policisti v zadnjih dveh letih je junija terjal napad 22-letnika, sicer državljana Nemčije, z nožem. V okolici Brežic je zabodel policista v prsi. Hudo poškodovanega 30-letnega policista so reševalci odpeljali v bolnišnico, kjer je umrl. Storilec je po napadu pobegnil in si z nožem sodil sam. Kot so poudarili v vodstvu policije, so napadi na policiste zadnja leta vse bolj kruti.

Julijski tečaj ruščine

Na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja je bil na obisku v Sloveniji ruski predsednik Vladimir Putin. Udeležil se je slovesnosti ob stoletnici Ruske kapelice ter na Žalah odkril spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom na ozemlju Slovenije v obeh svetovnih vojnah. Obisk je potekal ob strogih varnostnih ukrepih in številnih cestnih zaporah. Ob njem je bilo slišati tudi pomisleke zaradi povabila Putinu v času, ko veljajo sankcije EU proti Rusiji.

V Luki Koper je prišlo do nenapovedane protestne zaustavitve delovnih procesov, delavci so zahtevali razrešitev oz. odstop ministra Petra Gašperšiča in državnega sekretarja Metoda Dragonje. Zaradi dogajanja je odstopil predsednik uprave SDH Marko Jazbec, SDH je nato umaknil predlog o zamenjavi nadzornikov. Zaradi blokade Luke, ki se je končala po več dneh, je bil močno oviran tovorni promet na železniškem omrežju, za kar Slovenske železnice terjajo 1,7 milijona evrov odškodnine. Podporo delavcem je na protestnem shodu civilne fronte Vstala Primorska - vstala Slovenija pred upravno stavbo Luke izreklo okoli 2000 udeležencev.

Dolge avgustovske noči z olimpijskimi šampioni

Slovenski športni junaki so na olimpijskih igrah osvojili štiri kolajne. Zlato je šlo v roke judoistke Tine Trstenjak v kategoriji bork do 63 kilogramov, srebrni odličji sta osvojila jadralec Vasilij Žbogar in kajakaš Peter Kauzer, za bron pa je bogatejša judoistka Anamari Klementina Velenšek med borkami do 78 kg. To so bile po številu medalj druge najuspešnejše poletne olimpijske igre za Slovenijo.

V izolski bolnišnici je 70-letni napadalec s pištolo streljal na zdravnika in ga tako hudo ranil, da je kasneje kljub hitri medicinski oskrbi podlegel poškodbam. Napadalec je ubil tudi policista, ki ga je skušal ustaviti, še enega pa huje ranil, nato pa umrl v obračunu s policijo. Po ugotovitvah policije se je očitno pripravljal na umor zdravnika, ker da naj bi zavlačeval zdravljenje njegove bolezni.

Tim Gajser poskrbel za "zlati" september

Če nič drugega, so nas tudi v letu 2016 praktično vsak mesec razveseljevali domači športniki. Motokrosist Tim Gajser si je že v prvi sezoni nastopov zagotovil naslov svetovnega prvaka v elitnem razredu MXGP. V sezoni 2016 je bilo veliko presežkov: 16 uvrstitev na stopničke, sedem posamičnih grand prix zmag. Septembra ga je v domačih Makolah pozdravila 2000-glava množica.

Mateja Vraničar Erman je postala prva slovenska finančna ministrica. Dotedanja državna sekretarka je nasledila Dušana Mramorja, ki je odstopil julija. Za njeno imenovanje je glasovalo 50 poslancev, 21 jih je bilo proti. Vodenje ministrstva je prevzela kot prva ženska na tem položaju, ob tem pa poudarila, da verjame, da lahko s skupnimi močmi nadaljujejo uspešno začrtano pot. Da ji zaupa, je po imenovanju poudaril tudi premier Miro Cerar.

Oktobrsko "romanje" predsednika Pahorja

Borštnikov prstan za življenjsko delo je prejel igralec Dare Valič; nagrado so mu podelili na 51. festivalu Borštnikovo srečanje. V svojem življenju je odigral okoli 110 vlog, od tega jih je velika večina nastala v ljubljanski Drami. Tam se je redno zaposlil leta 1971 in ji ostal zvest do upokojitve leta 2005. "In v resnici se je Dare Valič ravno v Drami razvil v enega najprepoznavnejših igralcev svoje generacije, pa tudi ljubljanske Drame v nekem njenem za ene bolj in za druge manj srečnem zgodovinskem obdobju," je izpostavila žirija.

Predsednik Borut Pahor je bil oktobra kot prvi slovenski predsednik po 20 letih na uradnem obisku v Vatikanu, kjer ga je sprejel papež Frančišek. Pahor je Svetega očeta povabil na obisk v Slovenijo in izrazil upanje, da bo morda do tega prišlo leta 2017. Pahor in papež sta se pogovarjala predvsem o spravi in to ne le tisti, ki zadeva neposredno Slovence. 

November - stavkamo, ne stavkamo, stavkamo, ne stavkamo

Novembra se je že začela kuhati zdravniška stavka. A še pred tem se je "skuhal" pariški podnebni sporazum. Slovenija je sporazum podpisala aprila, ratificirala pa novembra. Državni zbor je soglasno potrdil ratifikacijo pariškega sporazuma, ki skoraj 200 držav združuje v prizadevanjih za omejitev dviga globalne temperature.Ta dokument prvič v zgodovini v boju proti podnebnim spremembam združuje tako razvite države kot države v razvoju. Svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopnji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. 

Zdravniki so po neuspešnih pogajanjih z vlado začeli stavko, v okviru katere so delo omejili na 40-urni delovnik. V številnih zdravstvenih zavodih so zaradi stavke nastale težave. Da o nezadovoljnih pacientih niti ne začnemo razglabljati. Zdravniki so imeli dve stavkovni zahtevi, in sicer sprejem standardov in normativov za zdravnike, ki so že opredeljeni v modri knjižici, ter da se ponovno začne postopoma vzpostavljati razmerje ena proti tri med povprečno slovensko plačo in povprečno plačo zdravnika.

Z izvolitvijo republikanca Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika je njegova soproga Melania Trump, po rodu iz Sevnice, postala prva dama ZDA. Trumpu so za izvolitev čestitali premier Miro Cerar, predsednik republike Borut Pahor ter zunanji minister Karl Erjavec. Izrazili so upanje, da se bodo prijateljski odnosi med državama nadaljevali.

Državni zboj je novembra soglasno potrdil vpis pravice do pitne vode v ustavo; slovesna razglasitev je bila 25. novembra. Slovenija je tako po Slovaški postala druga država EU, ki zagotavlja pravico do vode na najvišji ravni. V ustavi bo zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Decembrsko metanje peska v oči

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin sta podpisala sporazum o začasni zamrznitvi stavke zdravnikov. To je odprlo pot za nadaljevanje pogajanj za spremembo kolektivne pogodbe za zdravnike, a tudi povzročilo dodaten glavobol pri premierju Miru Cerarju. Svoj del pogače si sedaj namreč obetajo tudi drugi deli javnega sektorja. 

Državni zbor je z 61 glasovi za in 10 proti sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih in z njo na seznam dela prostih dni vrnil 2. januar, ki je bil odpravljen pred štirimi leti ob sprejetju varčevalnih ukrepov. Tako naj bi bil že 2. januar 2017 dela prost. Vlada vrnitev praznika zagovarja s tem, da da so gospodarski kazalniki ponovno spodbudni in da je prav, da imajo tudi ljudje kaj od tega. Upokojenci in sindikati jih bodo zaradi tega najbrž tudi v letu 2017 držali za besedo.