Poklical me je po tem, ko sem se njegovi piarovki Špeli pritožila, ker me je eden od njegovih svetovalcev napadel, da smo bili zaradi neke zgodbe pristranski in da je premier nezadovoljen. Ko sva razčistila, da njegov klic ni pritisk, se mi je opravičil za svetovalčev izpad, češ da je ta to storil popolnoma na lastno pest ... Kakšni lepi časi so bili to, ko so politiki še vedeli, kaj je spodobno. In kaj primerno.
V času, ko je bil predsednik vlade Miro Cerar, me je po treh letih mandata, ko kot medij še zdaleč nismo bili vedno prijazni, ampak nasprotno, pravi pes čuvaj z ostrimi zobmi, njegov svetovalec ob neki priložnosti prijazno povprašal: "A z Mirotom se vidva kaj slišita?" To je sklepal, ker sva se poznala še iz časov, ko je bil Cerar zaposlen v Državnem zboru, jaz pa notranjepolitična novinarka. Odkimala sem. Ni mogel verjeti, da me ni nikoli poklical ali skušal name vplivati. Zdelo se mu je, da se to ne spodobi. Kakšni lepi časi ...
Nikoli ni gojil zamere, čeprav smo bili velikokrat kritični in neprizanesljivi, Lojze Peterle. Gospod politik. Ali pa pokojni Andrej Bajuk. Velik gospod.
Časi spodobnosti so že zdavnaj minili. Sicer obstajajo izjeme, ki še vedno nikoli ne prestopijo meje in niti ne poskušajo vplivati ali celo izsiljevati.
Vedno več pa je tistih, ki se spravijo na novinarja z vsem pravnim, poslovnim in "uličnim" arzenalom, pošiljajo nadenj lobiste, žugajo z lastniki in izgubljenimi poslovnimi priložnostmi. Na našo novinarko Niko Kunaver, ki je več mesecev raziskovala in analizirala zgodbo, ki smo jo razkrili v včerajšnjem Fokusu, so se vršili tudi najbolj nizkotni pritiski, v smislu, "poznam ljudi, ki se ne ustavijo, ki vas bodo našli in žal vam bo, da ste se tega kadarkoli lotili." Takšna zgodba terja mesece trdega novinarskega dela, zbiranja dokazov, številnih pogovorov z vrsto različnih akterjev, da se na koncu vse sestavi v smiselno celoto. In ker je vedela, da je vse naredila prav, Nike grožnja omenjenega podjetnika ni prestrašila, nasprotno.
Strah in pogum se prepletata vedno, ko kot novinar stopaš po poti, kjer se srečuješ z dvoličneži, koristoljubnimi trgovci z informacijami, vplivneži, ki se pretvarjajo, da so še bolj vplivni, mizogini, ki si izmišljujejo zgodbice o novinarkah in jih skušajo že vnaprej diskreditirati, da jim je zagotovo nekdo "prodal" zgodbo v zameno za nekaj sladkih besed, romantike ali še kaj boj posteljnega.
In ko se ozrem po slovenski medijski krajini, razen redkih svetlih izjem, ki vedno znova dokazujejo, da jih ni strah oziroma da jih vsak medijski pritisk samo še bolj podžge (Uroš Slak, se še spomniš "glupih davkov" :), v glavnem vidim novinarke in urednice "z jajci".
To so večinoma mamice, ki se čez dan "preganjajo" s sumljivimi poslovneži, napol kriminalci, politiki z lepljivimi prsti ali pa prodajalci megle, ki so lahko prav srečne, če jim nihče od njih ne grozi, zvečer pa stiskajo svoje otročičke in se kljub vsem negativnim izkušnjam prejšnjega dne naslednje jutro z zanosom znova zaženejo v nov novinarski dan. Čeprav vedo, da jih bo najverjetneje dan po objavi prispevka, članka ali oddaje pričakal naročen članek v kakšnem od trobil, ki bo skušalo diskreditirati njih ali njihovo delo. Jim takrat kot ceh stopimo v bran?
Na enem od "briefingov" pri enem od aktualnih politikov je ta moji takratni kolegici na njeno vprašanje, ki se je nanašalo na razkritje medija, katerega odgovorna urednica je, zaničujoče odgovoril, da omenjene oddaje pa res ne gleda, ker to ni novinarstvo. Še zdaj mi je nerodno, ker takrat prisotni nismo vstali in zapustili sestanka. Protestno. In vedno pogosteje se spomnim tistih znamenitih besed luteranskega pastorja Martina Niemoellerja: "Ko so nacisti prišli po komuniste, sem ostal tiho; nisem bil komunist ... Ko so zaprli socialne demokrate, sem ostal tiho; nisem bil socialni demokrat. Ko so prišli po sindikaliste, nisem spregovoril; nisem bil član sindikalistov. Ko so prišli po Jude, sem ostal tiho, nisem bil Jud. Ko so prišli po mene, ni bilo nikogar več, ki bi spregovoril zame."
Naslednji, po katerega bodo prišli, je odgovorni urednik Večera. Koliko vas, ki se zaklinjate na medijsko svobodo, bo v tišini zopet pogledalo stran?
