Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) se je danes le odzvala in pojasnila celoten potek dogodkov v zvezi z omenjenim primerom. 10. novembra 2023 so prejeli prijavo v zvezi z zaščito živali na kmetijskem gospodarstvu na območju Leskovca pri Krškem. Inšpekcijski nadzor je uvedla uradna veterinarka Območnega urada Novo mesto. Prijava je bila torej podana pred uveljavitvijo novele Zakona o zaščiti živali. 

"V okviru inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno, da se je na prostem, v manjšem ograjenem prostoru, nahajalo 21 govedi. Prostor je bil ograjen z žico, tla razmočena, poplavljena z meteorno vodo, globokim blatom in fekalijami. Sredi prostora, kjer so se nahajale živali, je bil manjši nadstrešek, pod katerim je bilo prostora za največ dve do tri živali. Druge zaščite pred vremenskimi vplivi živali niso imele na voljo. V prostoru se je nahajala kad, namenjena za napajanje živali, vendar je bila le-ta prazna, na dnu kadi pa se je nahajala debela plast umazanije in rje. Živali v času pregleda niso imele na voljo čiste vode. Nekatere izmed živali so ob pregledu kazale klinične bolezenske znake," so pojasnili. Na podlagi ugotovljenega je uradna veterinarka 14. novembra 2023 z ustno odločbo na zapisnik odvzela živali dosedanjemu skrbniku.

Nepravilnosti na isti kmetiji ugotovili že dvakrat prej

Na upravi pojasnjujejo tudi, da je bila na istem gospodarstvu že leta 2018 izdana ureditvena odločba. Ugotovili so neskladnosti v zvezi z identifikacijo ter registracijo živali ter v zvezi z zagotavljanjem ustreznih higienskih razmer v hlevu z namenom preprečevanja tehnopatij pri živalih. 

Poleg tega je veterinar veterinarske ambulante letos septembra opravil letni pregled, v okviru katerega je ugotovil neskladja v zvezi zagotavljanjem pravočasne veterinarske oskrbe živali ter zagotavljanjem ustreznih higienskih razmer v samem objektu (hlevu). Glede na ugotovljeno je koncesionar skrbniku izdal pisno navodilo za odpravo nepravilnosti.

"V zvezi z vprašanji, katere osebe so lahko prisotne v takšnih primerih, je treba pojasniti, da o tem odloča uradni veterinar, ki vodi postopek odvzema živali. V postopkih odvzema lahko sodelujejo izvedenci, veterinarji veterinarske organizacije, prevoznik živali, osebe, ki pomagajo pri postopkih ravnanja z živalmi, zavetišča in podobno. Lahko je prisotna tudi policija. Zakonodaja določa, da posamezna strokovna dela v inšpekcijskih zadevah lahko opravljajo specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesi udeležencev postopka," so še dodali.

Napovedali so, da bodo po po zaključku inšpekcijskega nadzora javnost seznanili o vseh ugotovitvah. 

Zapisnik, sestavljen iz osmih vrstic

Kot smo poročali včeraj, je veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic v sredo kmetiji Možgan končno le poslala zapisnik, ne pa tudi odločbe. Po poročanju Dnevnika naj bi bil zapisnik dolg le osem vrstic in naj sprva ne bi vseboval niti podatka o tem, koliko goved je inšpektorica odvzela. Dokončno verzijo zapisnika naj bi končala 20. novembra v pisarni v Novem mestu, pri tem pa naj bi se pod dokument pozabila podpisati in ga opremiti s službenim žigom. Iz končne verzije zapisnika naj bi izhajalo, da je bil inšpekcijski pregled opravljen 13. novembra, naslednji dan pa je sledil odvzem vseh živali. Kot naj bi navajala v zapisniku, je naletela na 21 goved, ki so ležala v vodi ali blatu. Vode živali niso imele, krme pa zelo malo. Ugotovila naj bi, da so živali v zelo slabem stanju. Na dvorišču naj bi našla bolehno kravo in mladega telička, v hlevu pa še eno shirano kravo in osla. Fotografije krave ni priložila, oslička pa je ujela le od zadaj. 

Štigličeva je naslednji dan, 14. novembra, odvzela 24 glav goveda, dvodnevni inšpekcijski postopek je podrobno popisala šele teden dni pozneje. Kot še poroča Dnevnik, naj bi se izgovorila, da zapisnika z vsemi podrobnostmi odvzema ni mogla napisati takoj zaradi močno oteženih razmer. Omenila je grožnje lastnika in nadlegovanje družinskih članov in da naj bi bila preveč zaposlena z nakladanjem živali. 

A pri odvzemu naj bi imela s seboj številno ekipo, tudi varovanje osmih policistov. Na posestvo pa naj bi prišla v družbi petih bodočih lastnikov živine, dveh pomočnikov, ki sta jo nalagala, voznika tovornjaka in njegovega sina ter Valerije Podgornik, predstavnice Društva za zaščito konj (DZZK). S tem, ko je v zapisniku navedla, da jo je med odvzemom kot predstavnica DZZK spremljala tudi Podgornikova, je postavila na laž predsednico DZZK Natalijo Nedeljko. Slednja je namreč 19. novembra v sporočilu za javnost zanikala, da bi pri odvzemu sodelovalo njeno društvo. Zatrdila je tudi, da jih je inšpekcija na dan odvzema prosila, če jim posredujejo podatke o kmetijah, ki jih imajo na svojem seznamu, ker so izkazale interes za sprejem inšpekcijsko odvzetih živali. A glede na to, da so predstavniki dveh kmetij iz Savinjske doline, ki sta nato na predlog DZZK odkupili nekaj odvzetih živali, k Možganovim prišli skupaj z inšpektorico, torej 14. novembra ob 8.15, je morala komunikacija inšpektorice z Nedeljkovo steči vsaj dan prej, še piše Dnevnik. 

Zapisnik je za Dnevnik pokomentiral tudi dr. Rajko Pirnat, strokovnjak za upravno pravo. "Menim, da zapisnik ni v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP). Obsegati bi moral opis izvedbe pregleda, ugotovitve tega pregleda (pri tem splošna navedba, da gre za kršitve zakona, nikakor ne zadošča), hkrati bi moral vsebovati tudi izvedbo odvzema s podatki o številu in identiteti odvzetih živali. ZUP izrecno prepoveduje, da bi se v zapisniku kaj dodalo ali kaj spremenilo, tako da navedba, da bo zapisnik s kršitvami dokončan v prostorih upravnega organa, ni v skladu z zakonom. Zapisnika tudi ni dopustno pisati po dejanju, ampak ga je treba pisati med dejanjem."

Odvzem goveda na kmetiji Možgan se je torej zgodil brez odločbe. Ko se inšpekcija zaradi hudih kršitev zakona o zaščiti živali odloči za trajni odvzem živali, ga izpelje ekipa več inšpektorjev. Na kraju se napiše zapisnik, ki vsebuje vse zakonsko predpisane elemente. Inšpektorje pri odvzemu običajno spremlja tudi cenilec kmetijske stroke, ki oceni vrednost vsake živali posebej glede na njeno stanje v trenutku odvzema. Cenilca naj tam ne bi bilo, zato tudi ne bomo izvedeli, ali je živali prodala po tržni ceni, še piše Dnevnik.