Čas pustnega veseljačenja in mastne hrane je mimo

V katoliških cerkvah je na pepelnico značilen obred pepeljenja, pri katerem duhovnik verniku na glavi naredi križec s ščepcem pepela. Ponekod blagoslovljeni pepel nesejo tudi domov in ga uporabijo kot obrambno sredstvo pred hudo uro. Tako denimo z njim posipajo po polju.

Na pepelnico je zapovedan strogi post, ko na jedilniku ne sme biti mesa in mesnih izdelkov, verniki pa naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega. V preteklosti so zelo verni ljudje prebili ves post ob samem kruhu in vodi.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da je treba pri postu upoštevati, v kakšni kondiciji je naš organizem, koliko smo fizično aktivni in zdravi. Običajno se lahko že prvi dan postenja pojavijo občasni napadi lakote, glavobol in razdražljivost, kasneje pa tudi mišična in splošna slabost ter hitra utrujenost, kar pa je odvisno od vsakega posameznika posebej. Na splošno velja, da mlada, zdrava populacija post pod določenimi pogoji lahko lažje prenese. Postenje odsvetujejo bolnikom, saj jim stradanje lahko povzroči še dodatne težave pri njihovem okrevanju, so še zapisali na Nijz.

Sicer pa so značilna postna jed preste. V visokem srednjem veku so jih oblikovali kot štručke s kratko zavihanima konicama, v novem veku pa se je pojavila paličasta oblika, zvita v obliki črke B ali številke osem. Do 19. stoletja so bile v navadi le med družbeno elito, odtlej pa so jih nudili zlasti v gostilnah.

40 dni brez alkohola

Slovenska karitas pa začenja tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola. Tokrat poteka z geslom Za zdravje in zdrave odnose. Slovenska karitas skupaj z agencijo za varnost prometa in Zavodom Med.Over.Net spodbuja k udeležbi v omenjeni akciji že 15. leto. Sodelujejo tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), zavoda Varna pot in Vse bo v redu, katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, društvo Žarek upanja, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov in Društvo abstinent, kot gost pa se jim je letos pridružil Družinski inštitut Bližina.

V. d. direktorice agencije za varnost prometa Vesna Marinko je dejala, da alkohol zmanjšuje sposobnost zaznavanja, presoje in ustreznega odzivanja v prometu. Po njenih besedah je eden glavnih dejavnikov tveganja za prometne nesreče, saj je vzrok za kar tretjino umrlih na slovenskih cestah.

Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč znaša že skoraj deset odstotkov. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri povzročiteljih prometnih nesreč je lani po njenih besedah znašala kar 1,5 promila. Glede na to je pozvala k treznosti v prometu.

V Sloveniji je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, leta 2018 znašala deset litrov. Poleg registrirane porabe pa je za našo državo velika težava tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje, ki po ocenah številko poveča še za tretjino. To nas uvršča v sam svetovni vrh, je poudarila Karmen Henigsman iz NIJZ.

Tvegano in škodljivo pitje je po njenih besedah vzročno povezano z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami. Pitje alkohola lahko vpliva na vsak organ v telesu, povzroča rakava obolenja, oslabi posameznikov imunski sistem in pomembno vpliva na slabšanje srčno-žilnega sistema. Novejše raziskave po njenih besedah kažejo, da z vsakim popitim kozarcem že tvegamo škodljive posledice. "Da je kozarec vina dober za zdravje, je le mit," je poudarila.

Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, po njenih besedah znaša v povprečju 228 milijonov evrov letno.

O izkušnjah iz psihoterapevtskega dela z ljudmi, ki imajo težave z alkoholom, pa je spregovoril Drago Jerebic iz Družinskega inštituta Bližina. Alkohol je oblika pomirjanja v odnosih, je poudaril. Starši morajo svojim otrokom po njegovih besedah pokazati, da so možni drugi načini pomirjanja. Akcije, kot je tudi danes predstavljena, so lahko spodbuda in hkrati izraz solidarnosti z družinami, kjer je alkohol težava, je menil.

Ambasadorji letošnje akcije so pevci a cappela gospel zbora Bee Geesus.